Sindikat delavcev turizma in gostinstva ne mara tujih lastnikov, a ti investirajo več in plačujejo bolje

Družba Prestige Tourism v lasti madžarskega sklada Diofa Asset Management je v ponedeljek z družbo York Capital Management podpisala pogodbo o nakupu 43,2 % deleža v podjetju Sava, ki ima v lasti več hotelov ob osrednjih slovenskih turističnih biserih, med drugim na Bledu, več toplicah in na obali; skupno okrog 3.000 hotelskih sob.

Prestige Tourism ob tem napoveduje vlaganja v višini 200 milijonov evrov v Savo, katere dotrajani hoteli potrebujejo obnovo. Sindikat turističnih delavcev pa napoveduje upor proti temu, da tuj kapital izpodrine stabilne in dolgoročne zaposlitve.

A kot kažejo številke, tuj kapital bolje plačane stabilne zaposlitve v Slovenijo prinaša.

S podpisom pogodbe med York Capital Investments in Prestige Tourism slednji še ni postal lastnik 43,2 % deleža v Savi. Tedaj je začel teči 30 dnevni rok, v katerem lahko slovenska država uveljavi predkupno pravico in za približno 38 milijonov evrov delež v Savi od Madžarov odkupi sama. Približno 47 % delež v Savi država trenutno že ima, saj je Slovenski državni holding 19 % lastnik Save, Kapitalska družba pa 28 %.

Pritisk na gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, da uveljavi predkupno pravico, izvajajo tudi v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije, v kateri dobesedno vpijejo na vlado, da molči, medtem ko tuj kapital steguje svoje lovke po najlepših biserih naravnih danosti Slovenije. Deli izjave so namreč zapisani okrepljeno in z velikimi tiskanimi črkami, kar je v pisnem jeziku ekvivalent kričanju.

Kot so zapisali, nasprotujejo »razprodaji slovenskih hotelov in term Madžarom«: »POZIVAMO VAS, DA NE DOVOLITE, DA TUJCI RAZKOSAJO NAŠE SLOVENSKE BISERE! TUJI KAPITAL HLASTA ZGOLJ PO DOBIČKIH, UNIČUJE OKOLJE, DELAVCI PA POSTAJAJO HLAPČEVSKA DELOVNA SILA V LASTNI DRŽAVI!« Dodali so, da se bodo temu uprli.

https://twitter.com/LahovnikMatej/status/1488800011668312066

Savo zavozili domači, ne tuji lastniki

A stanje v družbi Sava ni nič kaj rožnato prav zaradi slabih slovenskih lastnikov. Sava je namreč v težave prišla zaradi poslovnega modela Janeza Bohoriča, ki je podjetje tako zavozil, da je pristalo na slabi banki (DUTB), od slednje pa jo je pred leti, v času Cerarjeve vlade, odkupil tuj kapital – sklad York, ki svoj delež v družbi zdaj prodaja. Hoteli tako zdaj le prehajajo iz rok luksemburškega tujega kapitala v roke madžarskega.

In ta madžarski lastnik, v kolikor bo to v resnici postal, napoveduje, da bo v družbi strateški in dolgoročen lastnik ter da namerava v družbo vložiti 200 milijonov evrov svežega kapitala. Kapitala, ki ga hoteli v lasti Save nujno potrebujejo. Mnogi so namreč dotrajani, vanje pa se v zadnjih letih ni dosti vlagalo. Med gosti, ki obiskujejo hotele v Sloveniji, se pojavljajo pripombe o njihovem 10-letnem razvojnem zaostanku. Da so se mnogi znašli na robu standardov treh zvezdic, je za Planet TV povedal ekonomist Matej Lahovnik.

Kot dodaja, za slovenske turistične bisere ni bistveno, kdo je lastnik hotelov, temveč da so ti konkurenčni primerljivim hotelom v Avstriji. Le na tak način bomo lahko Slovenijo gradili kot butično in ekskluzivno destinacijo, ne pa masovno ceneno turistično destinacijo.

https://twitter.com/LahovnikMatej/status/1488524629392166918

Ali bo država izkoristila predkupno pravico, zaenkrat še ni znano. Ob podpisu pogodbe o skupnem nastopu v Povežimo Slovenijo to sredo minister Zdravko Počivalšek vprašanja Save ni želel komentirati. Čeprav je sicer sam v preteklosti že skušal doseči odkup deleža od Yorka, a je zadeva kasneje padla v vodo, do izkoriščanja predkupne pravice v trenutnih razmerah nedavno ni bil posebej naklonjen, čeprav je v nekaterih zadnjih izjavah to možnost napovedal.

Številke kažejo na boljše stanje podjetij v tuji lasti

Da pri lastnikih tujega kapitala nikakor v splošnem ne gre za izkoriščanje slovenskih delavcev in naravnih danosti Slovenije, pa kažejo tako številke kot tudi dobri primeri. Na Domovini smo pred leti že predstavili serijo slovenskih podjetij, ki so zacvetela in se razvila pod tujim lastnikom, potem ko so nekatera domači pred tem pripeljali na rob propada.

Med njimi so denimo Steklarna Rogaška, Papirnica Vevče, Simobil, Letrika, Banka Koper, BSH Hišni aparati, Ljubljanske mlekarne in Slovenska industrija jekla. Da pa ne gre le za posamezne pozitivne primere, kažejo številke statističnega urada.

Čeprav je bilo v tuji lasti leta 2019 le 8.205 podjetij oz. le 5,5 % veh podjetij, so ta podjetja prispevala kar 27,8 % dodane vrednosti in zaposlovala 27,1 % vseh zaposlenih, ustvarila pa so več kot tretjino vseh prihodkov od prodaje in investicij v Sloveniji, kar pomeni, da tudi bistveno več investirajo kot domača.

Dodana vrednost na zaposlenega je bila pri podjetjih v tuji lasti leta 2016 45.000 evrov, medtem ko so podjetja v domači lasti v povprečju ustvarila 40.000 evrov dodane vrednosti. Podjetja v tuji lasti pa so izplačevala tudi v povprečju za 140 evrov višje bruto plače in skoraj še enkrat hitreje plačevala račune (26 dni v primerjavi s 44 dnevi pri domačih podjetjih).