Sindikalne zahteve glede plač v gospodarstvu - minimalna plača 940 EUR bruto
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Sindikati javnega sektorja so zvišanje plač pred kratkim že dosegli. Sedaj pa prihaja čas, ko si bodo podobne spremembe skušali izboriti še sindikati, ki zastopajo zaposlene v gospodarstvu. Pogajanja med delodajalci in sindikati o novi kolektivni pogodbi že potekajo, vendar javnosti o tem trenutno ne obveščajo. Kljub temu je danes v javnost prišel dokument s sindikalnimi predlogi. Tega je GZS že označil za pristnega, a obenem tudi kot povsem nerealnega.
Nekatera pogajalska izhodišča so sicer bila znana že pred tem. Jasno je, da bodo sindikati vztrajali pri minimalni plači kot najnižji izhodiščni plači. Ter temu, da bodo delavci, ki opravljajo zahtevnejša dela, delajo v manj ugodnem času, oziroma imajo višjo izobrazbo, morali prejemati tudi ustrezno višjo plačo. Radiu Slovenija pa je uspelo pridobiti tudi nekaj drugih sindikalnih izhodišč. Iz predlogov, ki so bili poslani delodajalcem je jasno, da ti zahtevajo, da je najnižja plača v gospodarstvu 940 EUR bruto, kar je višina minimalne plače. V mnogih podjetjih je izhodiščna plača namreč še vedno nižja od minimalne, razlika se nato pokriva z dodatki. Ta predlog je bil pričakovan.
Sedaj pa so neuradno znane tudi številke, ki jih sindikati zahtevajo za ostale. Delavci, ki spadajo v peti tarifni razred in opravljajo bolj zahtevna dela ter imajo srednješolsko izobrazbo, bi po novem prejemali najmanj 1670 EUR osnovne bruto plače.
Delavcem v devetem tarifnem razredu, to so tisti, ki imajo visokošolsko ali višjo izobrazbo in opravljajo najbolj zahtevna dela, pa bi po novem pripadalo najmanj 2900 EUR osnovne plače.
Ti zneski po pričakovanjih ne vključujejo plačil za delovno uspešnost in dodatkov, kot so delo v manj ugodnem delovnem času (npr. nočno delo), delo v zahtevnih razmerah, ter dodatkov za delovno dobo. Slednji naj bi po predlogu sindikatov znašal 0,5 % osnovne plače za vsako leto delovne dobe.
Po mnenju sindikatov so določene korekcije potrebne tudi pri plačilu stroškov za prehrano. Ti naj bi za delavce, ki delajo na delovnem mestu več kot štiri ure znašali pet evrov. Spreminja se tudi višina dnevnic in kilometrine. Slednja naj bi po novem znašala 37 centov na kilometer. Višina dnevnice pa naj bi po sindikalnem predlogu znašala od 7 do 21 EUR, odvisno od časa trajanja službenega potovanja.
Na predloge, ki jih je objavil Radio Slovenija so se že odzvali v GZS. Potrdili so, da je predlog splošne kolektivne pogodbe pristen in da ga bodo preučili. Že sedaj pa ugotavljajo, da so predlogi v pogodbi finančno precej zahtevni in zagotovo nerealni.
Sindikati javnega sektorja so zvišanje plač pred kratkim že dosegli. Sedaj pa prihaja čas, ko si bodo podobne spremembe skušali izboriti še sindikati, ki zastopajo zaposlene v gospodarstvu. Pogajanja med delodajalci in sindikati o novi kolektivni pogodbi že potekajo, vendar javnosti o tem trenutno ne obveščajo. Kljub temu je danes v javnost prišel dokument s sindikalnimi predlogi. Tega je GZS že označil za pristnega, a obenem tudi kot povsem nerealnega.
Nekatera pogajalska izhodišča so sicer bila znana že pred tem. Jasno je, da bodo sindikati vztrajali pri minimalni plači kot najnižji izhodiščni plači. Ter temu, da bodo delavci, ki opravljajo zahtevnejša dela, delajo v manj ugodnem času, oziroma imajo višjo izobrazbo, morali prejemati tudi ustrezno višjo plačo. Radiu Slovenija pa je uspelo pridobiti tudi nekaj drugih sindikalnih izhodišč. Iz predlogov, ki so bili poslani delodajalcem je jasno, da ti zahtevajo, da je najnižja plača v gospodarstvu 940 EUR bruto, kar je višina minimalne plače. V mnogih podjetjih je izhodiščna plača namreč še vedno nižja od minimalne, razlika se nato pokriva z dodatki. Ta predlog je bil pričakovan.
Sedaj pa so neuradno znane tudi številke, ki jih sindikati zahtevajo za ostale. Delavci, ki spadajo v peti tarifni razred in opravljajo bolj zahtevna dela ter imajo srednješolsko izobrazbo, bi po novem prejemali najmanj 1670 EUR osnovne bruto plače.
Delavcem v devetem tarifnem razredu, to so tisti, ki imajo visokošolsko ali višjo izobrazbo in opravljajo najbolj zahtevna dela, pa bi po novem pripadalo najmanj 2900 EUR osnovne plače.
Spremembe tudi pri dodatkih
Ti zneski po pričakovanjih ne vključujejo plačil za delovno uspešnost in dodatkov, kot so delo v manj ugodnem delovnem času (npr. nočno delo), delo v zahtevnih razmerah, ter dodatkov za delovno dobo. Slednji naj bi po predlogu sindikatov znašal 0,5 % osnovne plače za vsako leto delovne dobe.
Po mnenju sindikatov so določene korekcije potrebne tudi pri plačilu stroškov za prehrano. Ti naj bi za delavce, ki delajo na delovnem mestu več kot štiri ure znašali pet evrov. Spreminja se tudi višina dnevnic in kilometrine. Slednja naj bi po novem znašala 37 centov na kilometer. Višina dnevnice pa naj bi po sindikalnem predlogu znašala od 7 do 21 EUR, odvisno od časa trajanja službenega potovanja.
GZS Skeptičen
Na predloge, ki jih je objavil Radio Slovenija so se že odzvali v GZS. Potrdili so, da je predlog splošne kolektivne pogodbe pristen in da ga bodo preučili. Že sedaj pa ugotavljajo, da so predlogi v pogodbi finančno precej zahtevni in zagotovo nerealni.
Zadnje objave
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
12 komentarjev
IgorP
Helena
Kraševka trdi, da levim delo ni vrednota! Pravilno beri!
Meni je malo mar za Janšo, ga samo omenim, ker toliko napadate to vlado!
helena_3
Igor! Bistvo mojega odziva je bilo v tem, da trdiš, da DELO ni vrednota. S tem se ne strinjam in to sem hotela poudariti.
Naše babice in dedki so govorili: Kdor ne dela, naj tudi ne je! Ali pa: Čič ne da nič, stau pa mau! Če razumeš.
Ne morem pa nič zato, če se ti Janša prikazuje še v sanjah. Meni se ne.
IgorP
Kraševka
......,ker ji DELO ni vrednota. Ji je pa vrednota človek, potrošnja pa je pozitivna stvar za družbo!
helena_3
Sem šla prav 2x prebrat tvoj komentar, Igor! Sem mislila, da narobe berem. Ampak ne, ti res tako misliš, kot si napisal, očitno. Za smejat, čeprav sploh ni smešno :))) Ko bomo vsi tisti, katerim je DELO vrednota, na britofu in bo žakelj prazen, boste pa še levičarji prisiljeni malo spremeniti svojo lestvico vrednot, haha. Dokler se pa napajate iz skupne malhe, v katero prispevajo drugi, se pa lahko sprenevedate, da vam je človek vrednota - no, saj je, samo prav mora biti pofarban, anede? Vsak ne paše zraven, kot lahko razberem iz tvojih komentarjev. Potrošnja pa onesnažuje okolje, smo brali pred kratkim :)))
IgorP
V malho ne prispevajo drugi ampak državljani Slovenije! In nehajte se repenčiti, da ste samo desničarji državljani Slovenije!!! Kak si ti pofarbana, je tvoj problem, vlada bo pa proračun delila, kakor se bo ona odločila!!! Tudi Janša je sam odločal o delitvi proračuna!!!!
Kraševka
IGOR, ALI TI ŽIVIŠ OD SVOJEGA DELA ?
Pošteni podjetniki in kmetje so vedno živeli od svojega dela - in so tudi delavce pošteno plačali.
Nekaj drugega pa so TAJKUNI, ki so "okradli" banke in postali NEMORALNI LASTNIKI. Takim težko rečem kapitalisti, saj so bili včasih na drugi strani komunistov. Toda TAJKUN sploh nisi mogev (v zadnjih desetletjih postati), če nisi bil iz "KOMUNISTIČNE kvote" ki je bila del F 21.
Proti komu se sedaj borijo sindikati?
Ja proti delavcem. Ko so državnemu aparatu dvignili plače, bo moral delavec še več delati, da bo zaslužol za sebe in državo. Enako podjetniki, ki bodo morali s prispevki od dohodka (ki bo mankal za razvoj) plačevati večje davke. Enako bo moral podjetnik plačevati večje prispevke na plače. Zato levičarji propagirajo.
Toda taki kot Igor se ne zavedajo, da če PODJETJA preveč obremeniš, se to sesuje?
In kje bodo potem SLOVENSKI DELAVCI dobivali plače? Združena levica, nima pojma, kaj pomeni ustvarjati nova delovna mesta, ker ji DELO ni vrednota. LEVICA LJUBI POTROŠNJO. Zapitka pa nikoli ne plača, tako, kot niso bankam vrnili kreditov.
BARBARA RAKUN
Delo mora biti ovrednoteno tako da se splača delat,da se nagradi tistega,ki dobro dela,da se spodbuja vseživljenjsko izobraževanje,da so delavci radovedni in razgledani,da delodajalci spoštujejo vsakega delavca,da se poleg dela spoštuje tudi zasebno - družinsko življenje,da se spodbuja zdravo življenje na delovnem mestu,da se zagotavlja varnost na delovnem mestu,enakovredne odnose med delavci,da se spodbuja dobre medčloveške odnose med sodelavci.
Ne vem,ali sindikati kaj o tem govorijo,ali je vse ovrednoteno skozi denar.
Zadovoljen in srečen delavec - zadovoljno in dobro podjetje - zadovoljna,srečna zdrava skupnost/družba.
helena_3
Tako pravljično pa v realnem življenju žal ni. Že delo samo prinaša neprijetnosti in poraze (primer: delo s strankami, delo v medicini) - lahko so tu napeti roki, ki jih ni postavil delodajalec (n.pr. računovodstvo), lahko so sitni in dlakocepski kupci (ko se delodajalec skupaj z delavci trudi, da bi jim ustregel, ker so od tega odvisna nadaljnja naročila) - še dosti je primerov. Sreča je, če so roki izpolnjeni, izdelki prodani, če vsi kupci plačajo. Pa ni zmeraj tako. Od zunaj določeni plačni razredi (ovrednotenje dela) so lahko še tako super - ampak če denarja ni, ga ni. Včasih se kaj na kratki rok prav nič ne izplača, posel gre zmeraj malo gor in malo dol. Kako pa v praksi zgleda "spodbujanje enakovrednosti in dobrih medčloveških odnosov med sodelavci" sem pa v praksi sprobala (sem imela majhno podjetje). Na kratko: delodajalec - vsaj tisti v majhnem podjetju - ima še kaj drugega za početi kot vzgajati svoje delavce. In poslušati medsebojne obtožbe, ko vsak misli, da ima samo on prav. Glede varnosti pri delu pa obstajajo strogi predpisi, prav tako je z zakonom določeno, da mora delodajalec spodbujati zdravo življenje zaposlenih. Če bi bilo od srečnih in zadovoljnih delavcev odvisno, da je podjetje uspešno, bi bilo zelo preprosto. Pa ni. Kako pa zgleda zadovoljno podjetje, mi pa ni povsem jasno. Vsak pameten delodajalec ve, da mora svoje delavce ustrezno plačati - lumpi prej ali slej propadejo. Problem pa je, ko se razmere na trgu drastično poslabšajo in se morajo temu prilagoditi tudi plače. Me prav zanima, na kakšen način se potem prikliče "sreča in zadovoljstvo" - ne samo delavcev, tudi delodajalca. Saj on v končni fazi največ izgubi. Lahko se zelo trudi, pa rečeno, da bo uspel. Posel ni pravljica. Tajkuni so seveda zgodba zase in zanje ni mesta v mojem komentarju.
helena_3
*ni rečeno, da bo uspel
Kraševka
VSEVEDIM SINDIKATOM PREDLAGAM, NAJ USTANOVIJO NOVA podjetja IN NAJ izvedejo praktično IN udejanjeno DEJSTVO - Z VIŠJIMI PLAČAMI. KOT SO JIH SEDAJ DOLOČILI.
Ko bodo "vrli" sindikalisti iz svojega podjetja dajali najvišje plače, take, kot jih ima AVSTRIJA. jim bom zaploskala.
Dokler pa sindikati delijo denar, iz TUJIH ŽEPOV, so pa samo INTRIGANTI.
S temi potezami, bodo množico delavcev spravili na cesto. PODJETJA pa v stečaj. Kako se bodo potem delavci preživljali ?
Verjetno bodo tedaj morali naši delavci migrirati v SIRIJO, ker bo tam veliko prostora, ki ga sedaj vrli LEVIČARJI pomagajo prazniti.
Ni lahko delodajalcem, ko jih DRŽAVA vedno bolj OBREMENJUJE. V Titovih časih je krožil rek: "Nihče me ne more tako malo plačati, kakor sam malo naredim". In delodajalci dobijo včasih tudi tak "primerek.
IgorP
Kraševka Danes pa velja kapitalistični rek(Slovenija):"Delavcu za čim več dela, čim manj plačati!" Delavci gradijo kapitalistovo"hišo" zato jih je treba ustrezno nagraditi!!!
marta
Ja, verjetno so v javnem sektorju (ali kateri njenih izpostav) izračunali, koliko denarja bi potrebovali za krpanje luknje v proračunskih apetitih. In kako naj ga dobijo? 'Normalno': od kapitalistov! Če (zakonsko) povišamo minimalne plače v gospodarstvu, bo iz tega naslova več prispevkov = 'skupnega', davkoplačevalskega denarja v proračunski vreči. Krasna logika. S kakšno napakico. Npr. (samo prva asociacija, ki mi prihaja): Občuten dvig plač bi občutno podražil izdelke/storitve: država bi dobila 'več', a tudi državljanom bi se življenje podražilo. Seveda, tudi od dražjih izdelkov bi država dobila 'več'. Toda na neki točki se ekonomska logika (= računica) gospodarstvenikov ne izide več. In namesto sedanje 'količine prihodkov' se utegne zgoditi še kakšen brezposeln več in kakšen zaprt obrat. Torej: negativni priliv v proračun. Je to namen? (Verjetno ne, a itak se išče kratkoročne rešitve - ne glede na to, da povzročajo dolgoročne probleme.)
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.