Sindikalne zahteve glede plač v gospodarstvu – minimalna plača 940 EUR bruto

16
Uredništvo

Embed from Getty Images
Sindikati javnega sektorja so zvišanje plač pred kratkim že dosegli. Sedaj pa prihaja čas, ko si bodo podobne spremembe skušali izboriti še sindikati, ki zastopajo zaposlene v gospodarstvu. Pogajanja med delodajalci in sindikati o novi kolektivni pogodbi že potekajo, vendar javnosti o tem trenutno ne obveščajo. Kljub temu je danes v javnost prišel dokument s sindikalnimi predlogi. Tega je GZS že označil za pristnega, a obenem tudi kot povsem nerealnega.

Nekatera pogajalska izhodišča so sicer bila znana že pred tem. Jasno je, da bodo sindikati vztrajali pri minimalni plači kot najnižji izhodiščni plači. Ter temu, da bodo delavci, ki opravljajo zahtevnejša dela, delajo v manj ugodnem času, oziroma imajo višjo izobrazbo, morali prejemati tudi ustrezno višjo plačo. Radiu Slovenija pa je uspelo pridobiti tudi nekaj drugih sindikalnih izhodišč. Iz predlogov, ki so bili poslani delodajalcem je jasno, da ti zahtevajo, da je najnižja plača v gospodarstvu 940 EUR bruto, kar je višina minimalne plače. V mnogih podjetjih je izhodiščna plača namreč še vedno nižja od minimalne, razlika se nato pokriva z dodatki. Ta predlog je bil pričakovan.

Sedaj pa so neuradno znane tudi številke, ki jih sindikati zahtevajo za ostale. Delavci, ki spadajo v peti tarifni razred in opravljajo bolj zahtevna dela ter imajo srednješolsko izobrazbo, bi po novem prejemali najmanj 1670 EUR osnovne bruto plače.

Delavcem v devetem tarifnem razredu, to so tisti, ki imajo visokošolsko ali višjo izobrazbo in opravljajo najbolj zahtevna dela, pa bi po novem pripadalo najmanj 2900 EUR osnovne plače.

Spremembe tudi pri dodatkih

Ti zneski po pričakovanjih ne vključujejo plačil za delovno uspešnost in dodatkov, kot so delo v manj ugodnem delovnem času (npr. nočno delo), delo v zahtevnih razmerah, ter dodatkov za delovno dobo. Slednji naj bi po predlogu sindikatov znašal 0,5 % osnovne plače za vsako leto delovne dobe.

Po mnenju sindikatov so določene korekcije potrebne tudi pri plačilu stroškov za prehrano. Ti naj bi za delavce, ki delajo na delovnem mestu več kot štiri ure znašali pet evrov. Spreminja se tudi višina dnevnic in kilometrine. Slednja naj bi po novem znašala 37 centov na kilometer. Višina dnevnice pa naj bi po sindikalnem predlogu znašala od 7 do 21 EUR, odvisno od časa trajanja službenega potovanja.

GZS Skeptičen

Na predloge, ki jih je objavil Radio Slovenija so se že odzvali v GZS. Potrdili so, da je predlog splošne kolektivne pogodbe pristen in da ga bodo preučili. Že sedaj pa ugotavljajo, da so predlogi v pogodbi finančno precej zahtevni in zagotovo nerealni.

Boj za višje plače ima tudi pasti

Navedeni sindikalni predlogi so seveda samo izhodišča, ki zagotovo ne bodo obveljala v celoti. Veliko vprašanje namreč je, koliko slovenskih podjetij bi si zmoglo takšen dvig plač sploh privoščiti. Obstaja dvom, da bi za takšen dvig plač potrebovali bistveno večjo produktivnost gospodarstva, kot smo je v tem trenutku sposobni doseči. Toda to bo stvar pogajanj. Bi pa sprejem predloga, takšnega kot je, nedvomno ogrozil nekatera podjetja, ki imajo že sedaj težave. Iz preteklosti so znane težave zlasti z lesnopredelovalno industrijo. Ta se na tako drastičen dvig plač žal ni bila sposobna prilagoditi.

Ostro kresanje mnenj pričakovati tudi pri dejstvu, kako naj se obravnavajo nekateri dodatki. Ti v dejavnostih, kot je varovanje premoženja, nikakor niso zanemarljivi in bi nedvomno pripeljali do občutnih podražitev njihovih storitev.

Pomembna dilema sindikalnega predloga je tudi nadaljevanje favoriziranja starejših delavcev pri plačni politiki. Verjamemo, da so predlogi sindikatov dobronamerni. Toda že sedanja plačna in zaposlovalna politika neizbežno vodi do dejstva, da so starejši delavci bistveno težje zaposljivi, saj so od preostalih za 10 % do 15 % dražji. Tudi tu bi od sindikatov vendarle pričakovali nekoliko treznejši razmislek, če je vztrajanje pri tako visokih dodatkih na delovno dobo smiselno, ali pa morda že kontraproduktivno.

 

 

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 16

  1. Ja, verjetno so v javnem sektorju (ali kateri njenih izpostav) izračunali, koliko denarja bi potrebovali za krpanje luknje v proračunskih apetitih. In kako naj ga dobijo? ‘Normalno’: od kapitalistov! Če (zakonsko) povišamo minimalne plače v gospodarstvu, bo iz tega naslova več prispevkov = ‘skupnega’, davkoplačevalskega denarja v proračunski vreči. Krasna logika. S kakšno napakico. Npr. (samo prva asociacija, ki mi prihaja): Občuten dvig plač bi občutno podražil izdelke/storitve: država bi dobila ‘več’, a tudi državljanom bi se življenje podražilo. Seveda, tudi od dražjih izdelkov bi država dobila ‘več’. Toda na neki točki se ekonomska logika (= računica) gospodarstvenikov ne izide več. In namesto sedanje ‘količine prihodkov’ se utegne zgoditi še kakšen brezposeln več in kakšen zaprt obrat. Torej: negativni priliv v proračun. Je to namen? (Verjetno ne, a itak se išče kratkoročne rešitve – ne glede na to, da povzročajo dolgoročne probleme.)

  2. VSEVEDIM SINDIKATOM PREDLAGAM, NAJ USTANOVIJO NOVA podjetja IN NAJ izvedejo praktično IN udejanjeno DEJSTVO – Z VIŠJIMI PLAČAMI. KOT SO JIH SEDAJ DOLOČILI.

    Ko bodo “vrli” sindikalisti iz svojega podjetja dajali najvišje plače, take, kot jih ima AVSTRIJA. jim bom zaploskala.
    Dokler pa sindikati delijo denar, iz TUJIH ŽEPOV, so pa samo INTRIGANTI.

    S temi potezami, bodo množico delavcev spravili na cesto. PODJETJA pa v stečaj. Kako se bodo potem delavci preživljali ?
    Verjetno bodo tedaj morali naši delavci migrirati v SIRIJO, ker bo tam veliko prostora, ki ga sedaj vrli LEVIČARJI pomagajo prazniti.

    Ni lahko delodajalcem, ko jih DRŽAVA vedno bolj OBREMENJUJE. V Titovih časih je krožil rek: “Nihče me ne more tako malo plačati, kakor sam malo naredim”. In delodajalci dobijo včasih tudi tak “primerek.

    • Kraševka
      Danes pa velja kapitalistični rek(Slovenija):”Delavcu za čim več dela, čim manj plačati!” Delavci gradijo kapitalistovo”hišo” zato jih je treba ustrezno nagraditi!!!

  3. Delo mora biti ovrednoteno tako da se splača delat,da se nagradi tistega,ki dobro dela,da se spodbuja vseživljenjsko izobraževanje,da so delavci radovedni in razgledani,da delodajalci spoštujejo vsakega delavca,da se poleg dela spoštuje tudi zasebno – družinsko življenje,da se spodbuja zdravo življenje na delovnem mestu,da se zagotavlja varnost na delovnem mestu,enakovredne odnose med delavci,da se spodbuja dobre medčloveške odnose med sodelavci.
    Ne vem,ali sindikati kaj o tem govorijo,ali je vse ovrednoteno skozi denar.
    Zadovoljen in srečen delavec – zadovoljno in dobro podjetje – zadovoljna,srečna zdrava skupnost/družba.

    • Tako pravljično pa v realnem življenju žal ni. Že delo samo prinaša neprijetnosti in poraze (primer: delo s strankami, delo v medicini) – lahko so tu napeti roki, ki jih ni postavil delodajalec (n.pr. računovodstvo), lahko so sitni in dlakocepski kupci (ko se delodajalec skupaj z delavci trudi, da bi jim ustregel, ker so od tega odvisna nadaljnja naročila) – še dosti je primerov. Sreča je, če so roki izpolnjeni, izdelki prodani, če vsi kupci plačajo. Pa ni zmeraj tako. Od zunaj določeni plačni razredi (ovrednotenje dela) so lahko še tako super – ampak če denarja ni, ga ni. Včasih se kaj na kratki rok prav nič ne izplača, posel gre zmeraj malo gor in malo dol.

      Kako pa v praksi zgleda “spodbujanje enakovrednosti in dobrih medčloveških odnosov med sodelavci” sem pa v praksi sprobala (sem imela majhno podjetje). Na kratko: delodajalec – vsaj tisti v majhnem podjetju – ima še kaj drugega za početi kot vzgajati svoje delavce. In poslušati medsebojne obtožbe, ko vsak misli, da ima samo on prav.

      Glede varnosti pri delu pa obstajajo strogi predpisi, prav tako je z zakonom določeno, da mora delodajalec spodbujati
      zdravo življenje zaposlenih.

      Če bi bilo od srečnih in zadovoljnih delavcev odvisno, da je podjetje uspešno, bi bilo zelo preprosto. Pa ni. Kako pa zgleda zadovoljno podjetje, mi pa ni povsem jasno.

      Vsak pameten delodajalec ve, da mora svoje delavce ustrezno plačati – lumpi prej ali slej propadejo. Problem pa je, ko se razmere na trgu drastično poslabšajo in se morajo temu prilagoditi tudi plače. Me prav zanima, na kakšen način se potem prikliče “sreča in zadovoljstvo” – ne samo delavcev, tudi delodajalca. Saj on v končni fazi največ izgubi. Lahko se zelo trudi, pa rečeno, da bo uspel. Posel ni pravljica.

      Tajkuni so seveda zgodba zase in zanje ni mesta v mojem komentarju.

  4. sej smo zmagali vi pristaši levih in da ne bi našteval katirih še .. pa kaj se ne vprašate kakšne plače imate in penzije res ste uboga raja našuntana

  5. IGOR, ALI TI ŽIVIŠ OD SVOJEGA DELA ?
    Pošteni podjetniki in kmetje so vedno živeli od svojega dela – in so tudi delavce pošteno plačali.

    Nekaj drugega pa so TAJKUNI, ki so “okradli” banke in postali NEMORALNI LASTNIKI. Takim težko rečem kapitalisti, saj so bili včasih na drugi strani komunistov. Toda TAJKUN sploh nisi mogev (v zadnjih desetletjih postati), če nisi bil iz “KOMUNISTIČNE kvote” ki je bila del F 21.

    Proti komu se sedaj borijo sindikati?
    Ja proti delavcem. Ko so državnemu aparatu dvignili plače, bo moral delavec še več delati, da bo zaslužol za sebe in državo. Enako podjetniki, ki bodo morali s prispevki od dohodka (ki bo mankal za razvoj) plačevati večje davke. Enako bo moral podjetnik plačevati večje prispevke na plače. Zato levičarji propagirajo.

    Toda taki kot Igor se ne zavedajo, da če PODJETJA preveč obremeniš, se to sesuje?
    In kje bodo potem SLOVENSKI DELAVCI dobivali plače? Združena levica, nima pojma, kaj pomeni ustvarjati nova delovna mesta, ker ji DELO ni vrednota. LEVICA LJUBI POTROŠNJO. Zapitka pa nikoli ne plača, tako, kot niso bankam vrnili kreditov.

    • Sem šla prav 2x prebrat tvoj komentar, Igor! Sem mislila, da narobe berem. Ampak ne, ti res tako misliš, kot si napisal, očitno. Za smejat, čeprav sploh ni smešno :)))

      Ko bomo vsi tisti, katerim je DELO vrednota, na britofu in bo žakelj prazen, boste pa še levičarji prisiljeni malo spremeniti svojo lestvico vrednot, haha. Dokler se pa napajate iz skupne malhe, v katero prispevajo drugi, se pa lahko sprenevedate, da vam je človek vrednota – no, saj je, samo prav mora biti pofarban, anede? Vsak ne paše zraven, kot lahko razberem iz tvojih komentarjev. Potrošnja pa onesnažuje okolje, smo brali pred kratkim :)))

      • V malho ne prispevajo drugi ampak državljani Slovenije! In nehajte se repenčiti, da ste samo desničarji državljani Slovenije!!! Kak si ti pofarbana, je tvoj problem, vlada bo pa proračun delila, kakor se bo ona odločila!!! Tudi Janša je sam odločal o delitvi proračuna!!!!

    • POTROŠNJA JE NEGATIVNA STVAR ZA DRUŽBO, KER SE POTEM PREVEČ ZAPRAVLJA ZA NEPOTREBNE STVARI IN ZATO PREVEČ ONESNAŽUJE OKOLJE !!! ! !!!

  6. LJUDI NE ZANIMA NIKAKRŠEN BRUTO, TEMVEČ SAMO NETO – TO, KAR DOBIJO V DENARNICO !!! ! !!! VEDNO !!! ! !!! AAAMEEENNN !!! ! !!!

  7. Igor! Bistvo mojega odziva je bilo v tem, da trdiš, da DELO ni vrednota. S tem se ne strinjam in to sem hotela poudariti.
    Naše babice in dedki so govorili: Kdor ne dela, naj tudi ne je! Ali pa: Čič ne da nič, stau pa mau! Če razumeš.
    Ne morem pa nič zato, če se ti Janša prikazuje še v sanjah. Meni se ne.

  8. Helena
    Kraševka trdi, da levim delo ni vrednota! Pravilno beri!
    Meni je malo mar za Janšo, ga samo omenim, ker toliko napadate to vlado!

Komentiraj