Simonitija zmerjajo, čeprav je radodaren do kulture. A ne do nekulturne kulture

Foto: Ministrstvo za kulturo


“Slep je, kdor se s petjam vkvarja,
Kranjec moj mu osle kaže;
pevcu vedno sreča laže,
on živi, umrje brez dnarja.” /F. Prešeren/

V 21. stoletju si ne moremo niti predstavljati, v kakšen pomanjkanju je, skupaj z mnogimi drugimi sonarodnjaki, nekoč živel Prešeren. Kljub temu so bile njegove Poezije leta 1847 natisnjene v sanjskih 1.200 izvodih! Kakšno usodo bi doživele danes? 50, 100, 150 izvodov?

Slovenska kultura je zajadrala v vode, ki je, če se še tako trudim, ne razumem. Morda bi bilo drugače, če ne bi živela v Žireh, kjer se s to dejavnostjo sicer obilo ukvarjamo, a bolj ali manj ljubiteljsko (beri: zastonj).

Ko sem se danes sprehajala med visokimi številkami, ki jih ponuja spletna stran Ministrstva za kulturo, sem bila prijetno presenečena. Denarja zanjo je na prvi pogled več kot obilo!

Lani in letos ji je bilo namenjenih po 238 milijonov! Leta 2018 denimo, so jih kulturniki dobili precej manj, ”le” 167 milijonov. Lahko preberemo, da so, med drugim, za 20,5 milijona evrov povečali naložbe v javno kulturno infrastrukturo, za 1,5 milijona evrov so se povečala sredstva za založništvo in knjižno dejavnost, za 1 milijon evrov pa sredstva za filmsko dejavnost. 1,9 milijona evrov več so dobili gledališka, glasbena, vizualna in intermedijska umetnost, za 1,4 milijona evrov so se povečala sredstva za delovne štipendije, za samozaposlene ter boleznine. Avdiovizualna produkcija je bogatejša za 1,9 milijona evrov. Ustanovljen je bil Muzej slovenske osamosvojitve, podpisana je bila pogodba o sofinanciranju projekta Center Rotovž v Mariboru, tečejo priprave za celovito prenovo Prešernove domačije v Vrbi, gradov Dornava, Turjak, Negova in Viltuž … Pa sem naštela le nekatere projekte, seznam vseh je veliko daljši.

Kljub temu pa dan za dnem poslušamo aktiviste, ki nas prepričujejo, da je z Ministrstvom za kulturo ter z ministrom Dr. Vaskom Simonitijem vse narobe. Trdijo tudi, da pustošijo po kulturi in ji zadajajo smrtne udarce.

50 kilometrov stran od prestolnice se zdi, da tisti, ki kritizirajo, ne vedo, kaj bi pravzaprav radi. So pojem kulture zamenjali s svojimi lastnimi interesi?

50 kilometrov stran od prestolnice se zdi, da tisti, ki kritizirajo, ne vedo, kaj bi pravzaprav radi. So pojem kulture zamenjali s svojimi lastnimi interesi?

Tiči izviren greh v dopisu nevladnikom z Metelkove 6, ki jim ga je poslalo Ministrstvo za kulturo 19. oktobra 2020 s pozivom, naj stavbo, v kateri delujejo od leta 1997, zapustijo?

Jih ni na seznamu odobrenih kulturnih programov s področja umetnosti za obdobje 2022–2025, ki ga prav tako najdemo na spletni strani Ministrstva za kulturo? Bežen pogled nanj nam vseeno pove, da bo praktično skoraj ves denar ostal v – Ljubljani. Med tistimi, ki so iz drugih krajev, so le Hiša Kulture iz Pivke, Društvo za glasbeno umetnost Arsana, Zavod jazz Cerkno ter društvo za komorno glasbo Amadeus iz Maribora. Skupaj prejmejo nekaj več kot 300.000 €. Kam gre razlika do 3.817.000 €?

Nam, ki gledamo na takšne milijone z velikim spoštovanjem, morda tudi z nemalo zavisti, zato ni niti približno jasno, zakaj bes, ki so ga bili deležni tako stavba ministrstva, pločnik pred njo kot tudi nekateri uslužbenci.

Bitka za privilegij

Najbolj razvpit in tudi šokanten je bil dogodek, na katerem so z okrvavljenimi stoli in mizami, na katerih so bila izpisana imena ministra in sodelavcev, na ”umetniški način” grozili s smrtjo. Tožilstvo je kasneje kazensko ovadbo, pričakovano, zavrglo. Nemogoče je bilo razumeti rumene kljukaste križe. Moja kmečka pamet si težko predstavlja, da bi nekomu, četudi smrtnemu sovražniku, obesila na vrata napis: ”Lej golazen ste, golazen boste ostal, dokler se vas ne spuca!”

Na spletni strani Društva Asociacija pravijo, da ta vlada destabilizira in slabi nevladni sektor v kulturi. Trdijo, da so bili v zadnjih dveh letih deležni tudi različnih izigravanj v protikorona paketih, kjer je bil v nekaterih primerih nevladni sektor izvzet iz pomoči.

Je kdo, ki bi nam, ki dogajanje v prestolnici spremljamo od daleč, te reči razložil tako, da bomo razumeli?

Na posvetu s pomenljivim naslovom ”Zakaj ste povzdignili glas – Strah pred kulturo in močjo argumenta” je predsednica SD Tanja Fajon na predvečer kulturnega praznika gostila strokovnjake s področja medijev in kulture.

»Kultura dialoga bi morala biti glavno vodilo za čas, ki prihaja,« je potem poudarila v uvodu.

Pisatelj in kolumnist dr. Miha Mazzini pa je izpostavil tezo britanskega zgodovinarja Evansa, da ima vsaka država, preden zdrsne v avtokracijo, izbiro, ali bo normativna država, v kateri veljajo zakoni za vse, ali pa bo država privilegijev, kjer si bodo lahko nekateri privoščili precej več. In to se po njegovem mnenju zdaj dogaja v Sloveniji: »Zdi se mi, da v Sloveniji divja bitka za privilegij«.

In pri tej piki naj za zdaj končam. Bi rekla, opirajoč se na zdravo kmečko pamet, da je s tem stavkom Miha vse povedal.

15 komentarjev

  1. Ja.

    Je pa res, da zdaj, ko ni veliko prireditev in imajo tisti, ki so zadolženi za kulturo več časa, da pripravijo ali pa ažurirajo programe varstva in negovanja slovenske kulturne dediščine kot smo se do EU obvezali leta 1918.
    Obvezati se je morala, tako slovenska država kot tudi slovenske občine, da bodo pripravile te programe na državni in občinski ravni, tako v duhovnem- nesnovenem kot materialnem pogledu.

    Vprašajmo se in poglejmo, koliko teh programov je izdelanih in kako se uresničujejo?!

    Od besed preidimo na dejanja!

  2. Gospa Milena, kako lepo ste razložili, da v Ljubljani poteka DIVJA BITKA za PRIVILEGIJ, pa ne za kulturo, ampak za NE-kulturo.

    To kar delajo “posestniki” Metelkove, Jenuli, Čordiči….. ni niti K od kulture.
    Ti ljudje širijo nekultur in nekateri so celo DIPLOMIRANI-NEKULTURNIKI.
    Zakaj bi Slovenci te plačevali?

    Tako, kot ste napisali tudi vi, tudi sama mislim, da na podeželju tudi veliko naredimo za KULTURO – BREZPLAČNO.
    Mi ki se LJUBITELJSKO – kulturno udejstvujemo na kulturnih prireditvah, delamo vse to BREZPLAČNO.

    Nekateri, že od osnovne šole dalje, se udejstvujemo v raznih pevskih zborih. Veliko prostega časa posvetimo kulturi. Mi vsekakor težko razumemo, da je nek REPER Čordič – “pojedel že veliko denarja iz vreče kulture”. To je Narobesvet.

    Nedopustno pa je, da bi z našim denarjem dejansko podpirali NEKULTURNE RAZGRAJAČE.

    Poklon pa vsem KULTURNIKOM, ki širijo SLOVENSKO KULTURO, ki so jo tudi naši predniki, že stoletja udejanjali in ohranjali.

    Ko gledamo Ljubljanske razgrajače, se upravičeno vprašamo: “Ali bodo naši vnuki še peli SLOVENSKE PESMI” ?

    Nekulturna Levica, vse kar je SLOVENSKO ozmerja, nič manj, kot s Fašizmom.
    In prav taki zaničevalci naše kulture, zahtevajo za svoj žep – “kulturni dinar”. Kako zavrženo!

  3. »Zdi se mi, da v Sloveniji divja bitka za privilegij«.
    ****
    Ta bitka divja že zelo dolgo. Začela se je že med revolucijo. Slišal sem za primer nekoga, ki je v partizanih soborcem med pogovorom dejal, da se mu ne zdi prav, da imajo oficirji in partijci določene privilegije, kot na primer boljšo hrano. Ko so tega partizana po vojni svojci izkopali iz groba, ki jim ga je nekdo pokazal, so ugotovili, da je bil od blizu ustreljen v tilnik …

    • S strelom v tilnik jo je še poceni odnesel. Takemu strelu so njega dni rekli milostni strel.

      Docela drugače pa jo je odneslo okrog 15o otrok, s katerimi niso vedeli kam potem, ko so pomorili njihove straše.

      S sekirami so jih pobili, da ne bi okolice opozarjali na to, kaj počnejo.

      Srdito so se trudili, da to ne bi prišlo na dan, pa je prišlo.

      • Kako sarkastično!

        Mesto, kjer so pobili otroke in jih pllitvo zagrebli, je bilo daleč naokli znano pod imenom Dolina zvončkov

        Za te nesrečne otroke niso zvončki več napovedovali pomladi, pa tudi sicer jih tam ni nihče več trgal.

  4. Danes je tudi priložnost, da se začnemo pogovarjati o tem, kaj je še kulturno. Sodi v to območje zmerjanje slovenskih vojakov ? Morda risanje kljukastih križev? Omaloževanje vseh umetnikov, ki ne sodijo v anarhopostmoderno družbo, začenši z Dragom Jančarjem na primer? Ali dobro plačane ostarele kulturnice, ki zmerja na ljublanskih protestih ljudi, ki si upajo izpostaviti sebe in z argumenti in dejstvi kulturno povedati resnico?
    Ne, ni kultura dojenje psa in rezanje simbolov slovenske državnosti! To je v posmeh nadarjenim in srčnim ljudem, ki dihajo slovensko besedo, živijo za slovensko glasbo, igrajo za slovensko dušo s ponosom, da pripadajo narodu, ki jih spoštuje in ceni zaradi talenta, zanosa in zavedanja, kaj so gradniki naše identitete.

  5. Kot piše ga. Miklavčič, slovenska kultura ni samo enako ljubljanska kultura. Resnici na ljubo upam, da nisem edini, ki se mu zdi znesek za neljubljanske kulturne projekte v višini nekaj nad 300.000 EUR bistveno premajhen.
    Recimo malokdo ve, da smo v Sloveniji po osamosvojitvi vzpostavili v svetovnem merilu res nadpovprečno kvalitetno produkcijo jazz dogodkov in omenjeni jazz Cerkno ni edini izven-ljubljanski akter na tem področju (imamo sicer legendarni Jazz Ljubljana) ampak imamo še Jazz camp Kranj, festival Jazzinty Novo Mesto, Jazz Velenje, Festival slovenskega jazza na Ravnah na Koroškem itd.

    • Predsednik ZDA Biden bi vas z veseljem financiral, če tega kdo v njegovem imenu že ne dela. Jazz pa je programsko tako obsedel Radio Slovenija v vseh treh programih, da je že prav neokusno. Morda tudi lokalne radijske postaje. Ne delajte istega kot Avseniki, ki dovoljujejo, da da na Golico plešejo v kratkih jerhastih hlačah, kar niti ni nenavadno, saj je bila ali pa je še ta naj slovenska skladba zaščitna glasba pivovarn Graz/Gradec. Je pa direktor Zavoda Iskreni z Brezovice pri Ljubljani Igor Vovk dal dober predlog, da lahko namesto 1% dohodnine zavezanci namenijo 8 odstotkov le te, za dejavnosti, ki se jim zdijo zanimive in potrebne. S tem pa bi prekinili državno financiranje preko razpisov in se izognili številnim jezam in nezadovoljstvu.

  6. Kultura po levičarsko je nekaj drugega, kar si zamišlja večina državljanov.
    Veliko “kulturnikov”, tudi arhitektov, se je zavleklo na razvide delavcev v kulturi v obdobju levih vladavin. Kako udobno je živeti, če ti država plačuje prispevke in UTD. Pogosto ti “kulturniki” ne dajo nič kulturnega od sebe. Je pa oblika preživetja.
    To “kulturno2 paravojsko seveda zagovarja globoka država. Prav pred volitvami bomo videli, kaj ti “kulturniki” znajo, ko morajo ta vrsto let dobljen denar za nič dela – “oddelati”.

Komentiraj