Si učitelji res ne zaslužijo boljšega?

Andreja Barat
POSLUŠAJ ČLANEK
Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ) danes stavka. Z dvema stavkovnima zahtevama: plačilom povečanih delovnih obremenitev med epidemijo in splošnim dvigom plač vsem delavcem v šolstvu in izobraževanju. Videti je, da jih je k temu spodbudil nedavni dogovor o dvigu plač v zdravstvu.

Vlada se je odzvala z zavrnitvijo zahtev Sviza kot neupravičenih. Stavki nasprotuje tudi javnost – podpora je v javnomnenjski anketi Mediane le 37 %. Javnost učiteljskih stavk pravzaprav že nekaj let ne podpira.

Učitelji se pritožujejo, da učiteljski in vzgojiteljski poklic nista cenjena in da sta razvrednotena. Kar je pravzaprav res. Toda razvrednotili so ga sami. In predvsem njihovi sindikati. Prozorne manipulacije in dolgoletno ceneno izsiljevanje Sviza ter popolna nekritičnost večine zaposlenih v šolstvu in izobraževanju pač ne prispevata k ugledu poklica.

Kako naj državljani resno jemljemo in spoštujemo v večini univerzitetno izobražene ljudi, ki ne poznajo ali nočejo poznati dejstev, ki so jasna vsakemu povprečno razgledanemu človeku?!
Učitelji se pritožujejo, da učiteljski in vzgojiteljski poklic nista cenjena in da sta razvrednotena. Kar je pravzaprav res. Toda razvrednotili so ga sami. In predvsem njihovi sindikati.

Nekaj najbolj očitnih dejstev

  • Ta stavka je kot v posmeh gospodarskemu sektorju in podjetjem, ki so v tej epidemiji dihala na škrge ali celo propadla. Je kot v posmeh staršem, ki so mesece in tedne spremljali otroke med šolo na daljavo. Je v posmeh vsem državljanom, saj jim sporoča, da imamo šole in vrtce prvi vrsti zaradi vaših plač in ne zaradi izobraževanja in varstva otrok.
    .

  • Še ne dolgo nazaj smo poslušali dramatične govore o nepopravljivih posledicah in strašni škodi, ki da se je otrokom godila zaradi vsakega dne šole na daljavo. Kako, da jim danes ni nerodno groziti z zaprtjem šol zaradi stavke? Kakšen zgled dajemo otrokom, ko bi radi v težki situaciji, lažno ali naivno, sebe prikazali kot žrtev, povsem spregledali dejstva in trmasto izsiljevali?
    .

  • Sviz je nedavno nasprotoval noveli zakona o dohodnini, ki bi povečal plače vsem državljanom (tudi pomočnicam vzgojiteljic). Ne tako, da bi obremenil delodajalce, ampak da bi znižal davke. Kolikokrat v zgodovini se zgodi, da se davki znižajo? Človek z integriteto in inteligenco prepozna in podpre pozitiven ukrep, tudi če vladajoči niso njegova najljubša opcija. Sviz je torej proti temu, da se dvignejo plače vsem zaposlenim državljanom (niso vedeli povedati, zakaj točno so proti!) zahtevajo pa, da se plače dvignejo vsem zaposlenim v šolstvu in izobraževanju.
    .

  • Predstavnik Sviza Branimir Štrukelj v tokratni stavki izpostavlja pomočnice vzgojiteljic, ki ne dosegajo minimalne plače. Če je tako, naj se to čimprej odpravi. Toda zaradi tega zahtevati dvig plače za celoten sektor je nevzdržno, nepravično in negospodarno.
    .

  • Kako naduti morajo biti na Svizu, da se jim zdi, da so v istem položaju kot zdravstveni delavci? Zdravniškim sindikatom vsaj ni mogoče očitati dramatiziranja in laži. V epidemiji so garali in trenutno imajo pač odlično pogajalsko izhodišče. Njihove zahteve so do neke mere upravičene tudi zato, ker zdravstveno osebje, ki ga nujno potrebujemo, množično odhaja v tujino. In tam zasluži bistveno bolje ob boljših delovnih pogojih kot doma. Učiteljski in vzgojiteljski kader ne odhaja nikamor. Niti ga nihče ne vabi nikamor. Če se komu zdi, da je premalo plačan v javnem sektorju, se lahko mirno preizkusi v gospodarstvu, kjer zaslužek ne bo omejen z nobenim plačnim razredom, ampak le s sposobnostjo in delom.
    .

  • Učitelji so v tej epidemiji v povprečju delali manj za več denarja. Če odštejemo, da so se na začetku šolanja na daljavo manj spretni morali priučiti nekaj digitalnih veščin, je breme poučevanja na daljavo v veliki večini padlo na starše in otroke. Pravzaprav so bili (nekateri) učitelji prej del problema kot rešitve. V informativnih oddajah smo redno poslušali, da se ne da, da to ni njihovo delo, da za to niso plačani, da je za to premalo časa, premalo navodil … pa naj je šlo za maske, cepljenje, testiranje, samotestiranje, pouk na daljavo … Še dobro, da vsaj Sviz daje dovolj podrobna navodila, da ni treba razmišljati, ampak zgolj oddati podpis za stavko.
    .

  • Namesto da bi sindikat spodbujal kakovost, se priklanja lažni solidarnosti, ki koristi samo podpovprečnim. Ni moteče to, da se potegujete za višje plače. Moteč je način. In predvsem je moteče to, da se vedno potegujete le za denar. Kje so organizirane akcije za manj predpisov, za bolj življenjski kurikulum, za večjo avtoriteto učiteljev? Za pravično nagrajevanje, v katerem glavno merilo uspešnosti ne bo le delovna doba? Za manj otrok v razredih in vrtčevskih skupinah? Za orodja, ki bodo prepotentne starše, ki vam dihajo za ovratnik, postavila na svoje mesto? Za sistem, ki bo izobraževal kadre, ki jih gospodarstvo in država potrebujeta? Potem tudi najvišji plačni razred ne bo šel v nos nikomur in bo učiteljski poklic med najbolj spoštovanimi.


Monopol nad vzgojo in izobraževanjem


Biti sindikalist danes ni več izpostavljena in častna funkcija. Biti sindikalist v javnem sektorju se danes preprosto izplača. Ta funkcija je namenjena karieristom.

Sviz ima že leta monopol nad vsemi zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Od jaslic do diplome. Hišnik v vrtcu in profesor na univerzi imata istega predstavnika – Sviz. Ko Branimir Štrukelj kihne, celoten slovenski šolski sistem išče robček. Če vzamemo primer zdravstva, imajo različni poklici v zdravstvu svoje sindikate, ki se bolj smiselno borijo za njihove koristi.

To, da Sviz od pogajanj vedno rekordno hitro pride do stavke, ne govori o njegovi sposobnosti, pač pa nesposobnosti.
To, da Sviz od pogajanj vedno rekordno hitro pride do stavke, ne govori o njegovi sposobnosti, pač pa nesposobnosti.

Ali pa so v ozadju drugačni načrti in sploh ne gre za vaše plače?

Glede na dejavnosti Sviza zadnjih let je videti, da so kadri slovenske vzgoje in izobraževanja le uporabna sestavina, iz katere se skuha politična juha, ki jim je po volji. So lahko vodljive marionete, preko katerih kaže svojo moč in ohranja svoje privilegije. Je podaljšana roka globoke države, ki jih aktivira izključno, ko je potrebno zrušiti ali utrditi oblast. Tako je bilo leta 2018 s Cerarjevo vlado in tako je tudi danes.

Izobraževalni sistem bi moral presegati Janšo, Kučana, kogarkoli in katerikoli politični boj.  Moral bi biti kvaliteten in neodvisen, ne glede na aktualno oblast. In predvsem potrebuje zaposlene, ki ne pozabijo na vrednote, dostojanstvo, in ne pograbijo piščalke v trenutku, ko jim Branimir Štrukelj pomaha pred nosom s parimi evri in »srce parajočim« govorom, ki bi mu z veseljem prisluhnili izkoriščani delavci z začetka industrijske dobe.

Boljši sindikati za boljše učitelje in vzgojitelje


Si torej zaposleni v vzgoji in izobraževanju zaslužijo več in boljše? Da, si!

V prvi vrsti si zaslužijo boljše sindikate.

Takšne, ki se bodo resnično zavzemali za zaposlene v vzgoji in izobraževanju ter jih ne bodo uporabljali kot topovsko hrano za politične boje. Ni treba, da ste podpornik te ali katerekoli druge vlade, da bi sprevideli, da vas imajo sindikati za svoje koristne idiote.

Učiteljski poklic v Sloveniji mora postati spet (ali šele) spoštovan in cenjen. Učitelji morajo biti osebe z visoko osebnostno integriteto.

Vsi že poznamo take učiteljice in učitelje (ter vzgojiteljice in vzgojitelje). Delajo odlično in profesionalno. Naredijo več in bolje kot se od njih pričakuje. So TISTA oseba v življenju številnih otrok. Oseba, ki prevaga med biti in ne biti v otrokovem življenju. Med uspeti in ne uspeti. Ne predajajo samo znanja, ampak tudi odnos. Delajo še po svojem delovnem času, pa za to niso nagrajeni. Nagrajen je tisti, ki ima že xx let delovne dobe ne glede na kvaliteto svojega dela.

Vsem tem učiteljem in vzgojiteljem državljani iz srca privoščimo najvišji plačni razred. Ker so vsaj toliko vredni kot najboljši zdravnik in ker jih nujno potrebujemo.

Učitelji, prebudite se. Ne boste prva skupina zaposlenih, ki so spoznali, da jih sindikati vlečejo za nos in da so samo kmetje na šahovnici v igri nekoga drugega. Najdite druge predstavnike, ki se bodo pogajali za vas. Ustvarite druge organizacije, ki vas bodo zastopale.

Kajti če pogledate zadnji dve leti, na situacijo v svetu in državi, na sodržavljane v gospodarstvu, na svoje delo in na svojo plačilno listo, na otroke v razredih, ki so že tako manjkali zaradi epidemije, v svoje srce… je vsesplošna stavka res tisto, kar pritiče dostojanstvu nekoga, ki je izbral plemenit učiteljski ali vzgojiteljski poklic?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
  • 19. 04. 2024
Stavkovni val se širi tudi na upravne enote, vlada pa »kot noj, ki tišči glavo v pesek«
  • 13. 03. 2024
Stavkajo operaterji na 112 – bodo reševalci prišli, če pokličete?
  • 19. 02. 2024