Sežig knjig: Božje ali hudičevo dejanje? (ali česa je kriv Harry Potter?)
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred dnevi je v medijih in na družbenih omrežjih odjeknila novica, da je skupina vernikov v bližini poljskega Gdanska pod vodstvom treh duhovnikov, po nedeljski sveti maši pred cerkvijo zažgala knjige in razne druge predmete, ki bi naj bili bogoskrunski in okultni. Med njimi so bile knjige Harryja Potterja, afriške maske, hindujski kipci …, celo dežnik z motivom Hello Kitty. Javnost se je odzvala burno in kritično, poljska škofovska konferenca se je od dejanja distancirala, eden od navzočih duhovnikov pa se je tudi javno opravičil.
Če malo pogledamo v zgodovino, se kaj posebno novega in izvirnega seveda niso spomnili. Kaj pa jih je pripeljalo do tega obskurnega dejanja, pa je drugo vprašanje.
… verbrennt man auch am Ende Menschen." (Tam, kjer sežigajo knjige, na koncu sežigajo tudi ljudi.) V citatu nemškega pesnika Heinricha Heineja, bi lahko zelo na kratko povzeli zgodovino sežiganja knjig. Tako je bilo v tretjem rajhu, ki je sistematično sežigal »protinemško« literaturo, tako je bilo ob protireformaciji, ko so požgali neprecenljive prevode Biblije, tako je bilo v komunizmu (za podrobnosti vprašajte Solženicina ali Angelo Vode), tako je bilo v prvih stoletjih preganjanega krščanstva, ko so Rimljani in Grki požigali svete spise, tako je bilo ob španski inkviziciji, ko so za začetek požgali 5.000 arabskih rokopisov, Iranci so po koncu druge svetovne vojne požgali vse knjige v kurdskem jeziku, muslimanski fanatiki še danes zažigajo in uničujejo, ne samo knjige, ampak vse za kar se jim zdi, da žali Alaha… in medtem ko so pred desetletji konservativci požigali feministično in spolno odprto literaturo, danes skrajni levičarji onemogočajo (na sicer malo bolj prefinjene načine kot so požigi) številne knjige, filme, mnenja … ki ne sodijo v njihovo skrajno agendo. Ni dovolj prostora, da bi lahko našteli vse, kar je zgodovina zabeležila na tem področju.
Če se ozremo v zgodovino, vidimo da sežiganje (uničevanje, onemogočanje) knjig ne pritiče zgolj eni ideologiji, veri, politiki, narodu, struji … videti je, da pojav brez težav uspeva v vseh okoljih, navadno mu sledi nasilje, vojne, uničevanje ... Tudi žrtev se lahko hitro spremeni v krvnika.
Videti je, da je nasilen način zatiranja drugače mislečih v človekovi naravi. Kdo je zasejal to seme zla v človekovo naravo? Kristjanom bi nam moralo biti to jasno. Da pa nasedemo njegovi prastari skušnjavi in zatiranje ter uničevanje upravičujemo v imenu Boga, pa je višek naivnosti.
Če pogledamo torej v zgodovino, na katero stran, Božjo ali hudičevo, so stopili poljski »požigalci«, čeprav z najboljšimi nameni? Je sežgati knjige res boj proti Satanu? Gotovo se le ta prav zadovoljno hehlja v pest, ko gleda fanatike, ki so padli na njegovo staro finto. Da o tem, da s takimi skrajnimi dejanji mečejo slabo luč na celotno Cerkev, ki je sveta, močna in tako polna Svetega Duha, da lahko jutri papež mašuje na oltarju iz knjig Harryja Potterja, pa ne bo maša zato nič manj veljavna in nič manj sveta …
Stvari se spreminjajo in tudi Jezus nam je naročil, naj pustimo ljuljko in pšenico rasti skupaj. Da jo bo on sam ob koncu časov prebral, mi za to pač nismo pristojni. Škoda, da se nismo nič naučili iz zgodovine. Pred sto leti je nek slovenski škof dal sežgati Cankarjevo pesniško zbirko Erotiko (za današnji čas prav sramežljive pesmice), pred nekaj dnevi pa je sam papež v apostolski spodbudi zapisal, da je spolnost božji dar in ker ne velja več »hitro, stoje in z gnusom« (po Tomažu Akvinskem), je tudi erotika del tega daru.
Treba najprej poudariti, da se to ne dogaja le daleč od nas. Tudi v Sloveniji se (oz. se je) v krogih nekaterih krščanskih gibanj. Ne sicer javno, a zagotovo. Če imate pomisleke o smiselnosti takšnih dejanj, vam bodo očitali, da ste posvetni in nepoučeni. Videti pa je, da so sami pozabili na Jezusove besede, da človeka ne more omadeževati nič, kar pride vanj od zunaj. (Mr 7,18)
To je dejanje velike duhovne revščine. Revščine, ki ne upa stopiti na pot osebne preobrazbe in spreobrnjenja, ki ne zmore toliko širine, da bi odprla svoje srce Bogu, ki nas nagovarja po najbolj nenavadnih poteh (marsikoga tudi po fantazijski literaturi), ampak raje sledi nekemu duhovnemu voditelju ali ideologiji (je pač bolj varno, kot zaupati Bogu in stopiti v prazno, še posebej, če iz grmovja preži zlobec z hellokitty dežnikom), ki natančno ve, kaj je prav in kaj je narobe in ki vedno najde priročnega zunanjega sovražnika za kolektivne strahove. Poleg tega imamo potem prijeten občutek, da smo duhovna elita, razsvetljenci, visoko dvignjeni nad zunanje nevedneže, ki se izpostavljajo prekletstvu in uživajo v branju hudičevih knjig ...
Kako trdna je sploh lahko naša vera, če smo ogroženi od Dumbledora in kamnitih kipcev?! Kako zelo ponižamo krščanstvo in Boga, če mu predočimo za konkurenco nekaj tako banalnega.
Pa nismo naivni, Satanovo kraljestvo je tukaj in zdaj. Močnejše je kot so kraljestva tega sveta, vendar pa skopni kot sneg spomladi pred močjo Jezusa Kristusa. Predvsem pa, ne bodimo naivni, poglavitno področje njegovega delovanja je sedem naglavnih grehov in ne predmeti, zato pred svojo knjižno polico, preiščimo svoje srce.
Če malo pogledamo v zgodovino, se kaj posebno novega in izvirnega seveda niso spomnili. Kaj pa jih je pripeljalo do tega obskurnega dejanja, pa je drugo vprašanje.
"Dort wo man Bücher verbrennt…
… verbrennt man auch am Ende Menschen." (Tam, kjer sežigajo knjige, na koncu sežigajo tudi ljudi.) V citatu nemškega pesnika Heinricha Heineja, bi lahko zelo na kratko povzeli zgodovino sežiganja knjig. Tako je bilo v tretjem rajhu, ki je sistematično sežigal »protinemško« literaturo, tako je bilo ob protireformaciji, ko so požgali neprecenljive prevode Biblije, tako je bilo v komunizmu (za podrobnosti vprašajte Solženicina ali Angelo Vode), tako je bilo v prvih stoletjih preganjanega krščanstva, ko so Rimljani in Grki požigali svete spise, tako je bilo ob španski inkviziciji, ko so za začetek požgali 5.000 arabskih rokopisov, Iranci so po koncu druge svetovne vojne požgali vse knjige v kurdskem jeziku, muslimanski fanatiki še danes zažigajo in uničujejo, ne samo knjige, ampak vse za kar se jim zdi, da žali Alaha… in medtem ko so pred desetletji konservativci požigali feministično in spolno odprto literaturo, danes skrajni levičarji onemogočajo (na sicer malo bolj prefinjene načine kot so požigi) številne knjige, filme, mnenja … ki ne sodijo v njihovo skrajno agendo. Ni dovolj prostora, da bi lahko našteli vse, kar je zgodovina zabeležila na tem področju.
Če se ozremo v zgodovino, vidimo da sežiganje (uničevanje, onemogočanje) knjig ne pritiče zgolj eni ideologiji, veri, politiki, narodu, struji … videti je, da pojav brez težav uspeva v vseh okoljih, navadno mu sledi nasilje, vojne, uničevanje ... Tudi žrtev se lahko hitro spremeni v krvnika.
Božja ali hudičeva stran?
Če se ozremo v zgodovino, vidimo da sežiganje (uničevanje, onemogočanje) knjig ne pritiče zgolj eni ideologiji, veri, politiki, narodu, struji … videti je, da pojav brez težav uspeva v vseh okoljih, navadno mu sledi nasilje, vojne, uničevanje ... Tudi žrtev se lahko hitro spremeni v krvnika.
Videti je, da je nasilen način zatiranja drugače mislečih v človekovi naravi. Kdo je zasejal to seme zla v človekovo naravo? Kristjanom bi nam moralo biti to jasno. Da pa nasedemo njegovi prastari skušnjavi in zatiranje ter uničevanje upravičujemo v imenu Boga, pa je višek naivnosti.
Če pogledamo torej v zgodovino, na katero stran, Božjo ali hudičevo, so stopili poljski »požigalci«, čeprav z najboljšimi nameni? Je sežgati knjige res boj proti Satanu? Gotovo se le ta prav zadovoljno hehlja v pest, ko gleda fanatike, ki so padli na njegovo staro finto. Da o tem, da s takimi skrajnimi dejanji mečejo slabo luč na celotno Cerkev, ki je sveta, močna in tako polna Svetega Duha, da lahko jutri papež mašuje na oltarju iz knjig Harryja Potterja, pa ne bo maša zato nič manj veljavna in nič manj sveta …
Stvari se spreminjajo in tudi Jezus nam je naročil, naj pustimo ljuljko in pšenico rasti skupaj. Da jo bo on sam ob koncu časov prebral, mi za to pač nismo pristojni. Škoda, da se nismo nič naučili iz zgodovine. Pred sto leti je nek slovenski škof dal sežgati Cankarjevo pesniško zbirko Erotiko (za današnji čas prav sramežljive pesmice), pred nekaj dnevi pa je sam papež v apostolski spodbudi zapisal, da je spolnost božji dar in ker ne velja več »hitro, stoje in z gnusom« (po Tomažu Akvinskem), je tudi erotika del tega daru.
Požiganje knjig je dejanje velike duhovne revščine, ki ne upa stopiti na pot osebne preobrazbe in spreobrnjenja, ki ne zmore toliko širine, da bi odprla svoje srce Bogu, ki nas nagovarja po najbolj nenavadnih poteh.
Duhovna revščina
Treba najprej poudariti, da se to ne dogaja le daleč od nas. Tudi v Sloveniji se (oz. se je) v krogih nekaterih krščanskih gibanj. Ne sicer javno, a zagotovo. Če imate pomisleke o smiselnosti takšnih dejanj, vam bodo očitali, da ste posvetni in nepoučeni. Videti pa je, da so sami pozabili na Jezusove besede, da človeka ne more omadeževati nič, kar pride vanj od zunaj. (Mr 7,18)
To je dejanje velike duhovne revščine. Revščine, ki ne upa stopiti na pot osebne preobrazbe in spreobrnjenja, ki ne zmore toliko širine, da bi odprla svoje srce Bogu, ki nas nagovarja po najbolj nenavadnih poteh (marsikoga tudi po fantazijski literaturi), ampak raje sledi nekemu duhovnemu voditelju ali ideologiji (je pač bolj varno, kot zaupati Bogu in stopiti v prazno, še posebej, če iz grmovja preži zlobec z hellokitty dežnikom), ki natančno ve, kaj je prav in kaj je narobe in ki vedno najde priročnega zunanjega sovražnika za kolektivne strahove. Poleg tega imamo potem prijeten občutek, da smo duhovna elita, razsvetljenci, visoko dvignjeni nad zunanje nevedneže, ki se izpostavljajo prekletstvu in uživajo v branju hudičevih knjig ...
Kako trdna je sploh lahko naša vera, če smo ogroženi od Dumbledora in kamnitih kipcev?! Kako zelo ponižamo krščanstvo in Boga, če mu predočimo za konkurenco nekaj tako banalnega.
Pa nismo naivni, Satanovo kraljestvo je tukaj in zdaj. Močnejše je kot so kraljestva tega sveta, vendar pa skopni kot sneg spomladi pred močjo Jezusa Kristusa. Predvsem pa, ne bodimo naivni, poglavitno področje njegovega delovanja je sedem naglavnih grehov in ne predmeti, zato pred svojo knjižno polico, preiščimo svoje srce.
Zadnje objave
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike
22. 4. 2024 ob 10:40
Prevozniška družba Arriva tudi za moške uporablja ženski slovnični spol
22. 4. 2024 ob 6:31
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
13 komentarjev
IgorP
Slovenski štor se še ni odzval na to repliko, da vera nikakor ne more biti prirojena!!!!
IgorP
Slovenski štor
"Vera je prirojena!" To pa je do sedaj najbolj butasti stavek, ki sem ga prebral! To lahko napiše samo nekdo z opranimi možgani, indoktriniranec, človek, ki ne bere....... oprosti uporabil sem samo tvoje besede!!!!!
BARBARA RAKUN
mala slovenka, ful dobro, da imate bratranca, ki prinese stvari z vsega sveta, to je zelo dobrodošlo, saj ljudem širi obzorje, postaneš bolj sočuten, razumeš druge kulture, jih sprejemaš in nimaš predsodkov. In tako bi morali vsi ljudje delovati.
BARBARA RAKUN
Bravo, mala slovenka. Knjige, talismani, amuleti in vse kar omenjaš, stvari iz vzhoda, alternativna medicina, vse to je za uporabit, ampak je odvisno, kako to človek jemlje. Človek, ki je osebnostno zrel, lahko v roke vzame karkoli, pa ga ne vrže iz tira.
Nekdo ki pri sebi nima poštimano, pa bo celo življenje nekaj iskal, ali religijo, jogo, ali različne predmete, ki bi mu prinesli srečo, ali knjige, ali seks, ali karkoli drugega.
Da ti rečem, že naša RKC ima toliko vsega, kar bi se dalo zažgati (recimo Prenova v duhu je že taka), toliko prekletega, samo kaj to je naše, to je več vredno, samo tisto kar pride iz vzhoda, to je pa prekleto, satanovo delo, hudičevo delo.
Saj ljudje se prebujajo in vedo, da niti religija niti država ne more več kontrolirati našega življenja. Človek sam se mora odločiti ali bo sledil sebi ali drugim.
MEFISTO
Sprašujem, ali izbrana dela tovariša Tita, ljubičice bjele, in Edvarda Kardelja, vezana v usnje ter zlato, tudi spadajo med knjižne zaklade, ki se jih še ogenj ne bi prijel?
Proti koncu stare Jugoslavije je moj dobri prijatelj za šalo kot škodo pri poplavi prijavil uničenje skladovnice knjig, ki so vsebovale izbrane misli prej omenjenih in drugih tovarišev, ki so komaj znali pisati in brati, in, ne boste verjeli, dobil odškodnino.
Pošten, ko je, ni hotel zapraviti denarja, ki so mu ga izplačai rdeči tepci, zato je odškodnino nakazal Rdečemu križu, ki pa z njo najbrž tudi ni spoštljivo ravnal.
Adamov sin
Kaj lahko beremo v Svetem Pismu, Nezmotljivi Božji Besedi? V Novi Zavezi, in sicer v Apostolskih Delih, v katerih je Sv. Evangelist Luka popisal začetke zgodovine Katoliške Cerkve od Kristusovega Vnebohoda dalje, je zapisano tudi to, kar se je dogajalo ob oznanjevanju Sv. Pavla v Efezu. Tako najdemo tudi spodnji odlomek:
"18 Prihajalo je veliko verujočih, ki so javno priznavali svoja dejanja. 19 Številni med temi, ki so se pečali z vražarstvom, so znesli knjige na kup in jih javno sežgali. Preračunali so njihovo ceno in ugotovili, da so bile vredne petdeset tisoč srebrnikov. 20 Tako je Gospodova beseda v môči rastla in se krepila." (Apd 19, 18-19, SSP3: https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&l=sl&pos=1&qall=1&idq=14&idp0=14&m=%41%70%64%20%31%39&hl=%41%70%64%20%31%39%2C%31%39)
BARBARA RAKUN
Tam, kjer sežigajo knjige, na koncu sežigajo tudi ljudi.
Tako je. Vse čestitke avtorici za prispevek, odlično.
In še to, v naslovu je vprašanje ali je sežig knjig božje ali hudičevo delo. To je človeško delo, ker si človek ne dovoli različnosti, drugačnosti in misli, da tisto kar on verjame, mora veljati tudi za vse druge.
IgorP
BARBARA Ljudi se sežigali že Kelti, ko o vaši veri še ni bilo ne duha ne sluha!!!!!! Tvoj zadnji odstavek je pa pravilen! Vsaka vera si misli, da je edina pravilna! In zato je propagiranje vere, zame največja napaka človeštva do sedaj! A kdaj bo razumen človek prišel k sebi?????
MEFISTO
Pamet pride z Božjo milostjo. Kdor ne veruje v Boga, ostane torej brez obojega, brez Božje milosti in pameti.
MEFISTO
Pravzaprav ne vem, zakaj naj bi bil to tako dober prispevek.
Sledi le komentarjem iz režimskih medijev, ki jih zaradi svoje religioznosti in svoje poti iz komunizma poleg Madžarske moti tudi Poljska.
Skurili so očitno le nekaj navlake, za katero niso vedeli, kam z njo, in se malo pogreli.
Ostali komentatorji so že namignili, kako se je se tudi pri nas kurilo s knjigami, jaz bom pa spomnil še na masovno sežiganje udbovskih in medvojnih okupatorjevih in partizansko komunističnih arhivov.
Sežiganju arhivov je enakovredna tudi počrnitev tekstov v udbovskih arhivih, kolikor jih je ostalo, za kar si prisvaja zasluge tudi krščanska Nova Slovenija in njena ikona Ljudmila Novak, ki je še posebej ponosna na ta svoj osebni prispevek na podlagi sodelovanja s politično levico.
AlojzZ
"Je sežgati knjige res boj proti Satanu?" Moj odgovor se glasi: "Kakor za koga. Je lahko zelo uspešen začetek boja proti satanu." Seveda gre v tem primeru za moje knjige.
V tem vprašanju manjka beseda "JAVEN". Vprašanje se tako glasi: "Je javno sežgati knjige res boj proti Satanu?" Sedaj se pa moj odgovor glasi: "Zelo, zelo slab boj. Ne more nekdo drug nekaj delati, mene pa sploh ni zraven in sedaj naj bi on pregnal satana v meni."
Drugače pa ne vidim nič slabega v tem, da bi spolnost porinili tja, kamor je je uvrstil Stvarnik: "Med moža in ženo. Hm! Poročeno seveda!"
Tavbi
Odličen prispevek!
Kraševka
Dober prispevek.
Res ima vsako obdobje nekaj "požigov". Nekatere lahko vzamemo dobesedno, tako v PROTIREFORMACIJI, kot v KOMUNIZMU. Pred leti sem na Radiju poslušala, kako so v juliju mesecu, leta 1945 požigali KNJIGE iz državnih KNJIŽNIC, ki so imele versko vsebino, ali pa je bila v zgodbi omenjena beseda Bog - vse take so (toda izvajalci so jih vseeno nekaj poskrili) požgali.
Poleg požiga, pa so prevajalci (obisk Clintona v Ljubljani....) ob prevajanju pozdrava - izpustili besedo Bog. In več je bilo takih primerov. Vse to je nepotrebno in dolgoročno, nikomur ne služi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.