Selitev sedeža Gorenja in NKBM v Ljubljano. Popolna centralizacija države?

Uredništvo
5

Minuli mesec sta slovensko gospodarstvo močno stresli novici o selitvah sedežev dveh, na državni ravni zelo pomembnih slovenskih podjetij. Prva novica, glede Gorenja je bila po večtedenskem šušljanju naposled tudi potrjena. Lastnik Gorenja Hisense v Ljubljani ustanavlja močno predstavniško točko. Nekoliko bolj nejasna je usoda NKBM.

Ob koncu letošnjega leta bo ta, druga največja slovenska banka končala prevzem Abanke ter se po skupni bilančni vsoti precej približala velikosti do sedaj prepričljivo največje NLB. Dejstvo je, da banka že od leta 2010 vztrajno zmanjšuje število zaposlenih.

Pa tudi, da bodo po prevzemu Abanke nekatera delovna mesta podvojena. Velika odpuščanja v prihodnjih mesecih so samoumevna, toda kot kaže bodo ta sledila predvsem na Štajerskem koncu.

Trenutno ima polovica od stoterice največjih slovenskih podjetij svoj sedež v Ljubljani. Tam je na voljo tudi več kot 220.000 delovnih mest. Njihovo število se v po vrhuncu gospodarske krize že nekaj let vztrajno povečuje, kar se kaže v naraščanju prometa, še bolj pa v rasti cen novih in rabljenih stanovanj ter najemnin. Strokovno si je nemogoče zatiskati oči pred tem, da je Slovenija ena od najbolj centraliziranih držav v Evropi. Na začetku omenjeni novici pa bosta proces centralizacije le še pospešili.

Hisense Europe

Korporacija Hisense je po nekajtedenskem ugibanju razkrila, da se bo uprava Gorenja selila v Ljubljano. Selitev ni povezana samo z velenjskim podjetjem, temveč služi tudi večji integraciji podjetja v koncern. Do zdaj sta imeli podjetji Hisense in Gorenje po Evropi neodvisne predstavniške točke. Po novem bodo te skupne. Uprava Gorenja pa bo postala del novoustanovljenega predstavništva Hisense Europe, ki bo v Ljubljani. Proizvodne lokacije bodo po novem ločene od upravnih. Medtem investicijski načrti za lokacijo v Velenju ostajajo, proizvodnja se posodablja.

Če bo izgradnja tovarne televizorjev res izvedena kot je predvideno, se v Velenju obeta precejšnje povečanje delovnih mest. Nič nenavadnega ni, da velike korporacije odpirajo predstavništva v večjih evropskih mestih. V tem smislu je selitev uprave v Ljubljano celo pozitivna, saj je mesto trenutno za večje gospodarske družbe povsem nezanimivo. Je pa dejstvo, da so v skupini Hisense ocenili, da Velenje potenciala za sedež večjega evropskega predstavništva nima.

Nova banka?

Bistveno bolj megleni so trenutno načrti o tem,  kaj se bo zgodilo z NKBM, potem, ko bo ta izpeljala pripojitev Abanke. NKBM je bila doslej tradicionalno najbolj zastopana v vzhodni in zahodni Sloveniji. Po prevzemu Abanke pa bo izjemno okrepila svojo zastopanost v osrednji Sloveniji, kjer so do zdaj posle vodile povsem druge banke. Razumljivo je, da v Mariboru o načrtih za prihodnost uradno še molčijo. Dokler prevzem ni zaključen je tako tudi edino prav. Vsekakor bo integracija obeh bank radikalna, šušlja se, da je v igri celo sprememba imena bančne skupine. Ta pa naj bi imela svoj sedež v Ljubljani.

Banka je trenutno prenovila svoje prostore v centralni stavbi in del prostorov na Teznem. To stavbo banka sicer prodaja. Po nekaterih podatkih bodo takoj po uradno izpeljanem prevzemu Abanke stekle priprave na selitev sedeža NKBM v upravno stavbo Abanke v Ljubljani. Temu bo sledilo množično odpuščanje, v katerem bo delo na Štajerskem zagotovo izgubilo več sto zaposlenih, precej pa se jih bo moralo, če bodo želeli obdržati delo, voziti v Ljubljano.

V banki trenutno uradno napovedujejo le, da bodo še naprej krepili svojo prisotnost v osrednji Sloveniji. Glede na obseg bančnih poslov, ki se sklene v Ljubljani, ter na veliko zastopanost ministrstev ter sedežev največjih podjetij je takšna odločitev tudi razumljiva.

Realnost Slovenije je neusmiljena centralizacija

Selitev nekaterih najbolje plačanih delovnih mest iz Štajerske v Ljubljano bi morala v Sloveniji sprožiti pravi politični vihar. Podjetjema tega pravzaprav ne gre zameriti. Plani korporacije Hisense so večinoma razumljivi. Takšna predstavništva so navadno v metropolah, mnogo večjih od Ljubljane. Bolj bega plan NKBM, ki sicer še ni uraden, a med poznavalci je povsem jasno, da se bo zagotovo zgodil ter da je s poslovnega stališča banke tudi popolnoma razumljiv.

Težko je namreč voditi veliko banko iz kraja, kjer se ne obrača veliko denarja. Kljub velikosti NKBM so igro v prestolnici igrali drugi igralci. Medtem pa ima skupina Apollo z banko drugačne načrte. Gre se za začasnega lastnika, ki želi banko prestrukturirati in čim dražje prodati strateškemu lastniku. V tej luči je jasno, da bo zanjo iztržil največ, če bo imela svoj sedež v kraju, kjer se obrača največ denarja. Ta selitev ni nikakršen nepričakovan eksces.

Ta proces se dogaja že najmanj desetletje in na obzorju ni videti prav nobenega razloga, da bi se v kratkem ustavil. Drugi kraji se tepejo za drobtinice. Proces regionalizacije, ki bi centraliziranost države zaustavil, stoji. Toda ne zgolj po zaslugi politikov v Ljubljani. Ti s pridom izkoriščajo sprtost lokalnih veljakov, ki se kregajo na svojih kupčkih gnoja. Medtem pa denar odteka.

Cilj, da bi v Sloveniji uspeli dobiti nekaj močnejših regionalnih centrov se zdi daleč. Zelo daleč. Tu je vzhodni del Slovenije bitko izgubil. S svojo zaverovanostjo v svoj lokalni prav so uspešno blokirali še tiste razvojne projekte, ki bi uspeli nekoliko dvigniti kvaliteto življenja v tem, nedvomno gospodarsko manj razvitem območju Slovenije. Pri tem se ne gre toliko bati brezposelnosti. Še vedno bodo precej hvaležen cilj podjetij, ki bodo iskala poceni delovno silo.

Je pa jasno, da se ob takšni strukturi delovnih mest ambicioznejši in bolj izobraženi v takšnih okoljih ne bodo videli. Tem ostane zgolj upanje, da si bodo s svojo plačo lahko privoščili ljubljansko stanovanje.

5 KOMENTARJI

  1. Upravo preselimo v Ljubljano in zagotovimo nekaj dobreih delavnih mest ljubljanski mafiji, proizvodnjo pa na Kitajsko, kjer je cenejša delovna sila, vse skupaj pa kronamo s poceni pridobljeno tehnologijo. Za povrh pa imamo še slavno in uveljavljeno znamko Gorenje.
    Kitajci niso neumni, mar ne?

  2. Slovenske banke ne glede na lastnike so itak nepovratno izumirajoča vrsta. Pri njih imajo TRR le še tehnološko manj razgledani in nedonosni penzionisti ter tisti, ki so nanje “privezani” s krediti, ki se jih itak ne bo več dobilo. Za osnovne bančne storitve (plačilni promet) pa več kot zadostujeta že N26 ali Revolut ali še kakšen njun manj znani “klon”. Kar je nenazadnje že spoznalo tudi na (deset) tisoče Slovencev.

  3. In Natanko tako Bo, kot je Prerokovano : ” Najbolj pa bodo ljudje trpeli v večjijh mestih … ” … ob Koncu “sveta” v Naslednjem Desetletju … zato gre vse to v to smer … Mir vam bodi do tedaj .

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime