Nataša Sukič migrantov ne da, četudi jih deportira "njena" vlada

Pred dnevi nas je presenetila najnovejša od promigrantskih gest, ki je morda najradikalnejša do zdaj. Poslanka levice in podpredsednica Državnega zbora Nataša Sukič se je v petek z verigo in ključavnico pripela na migranta, ki ga je skupaj s še enim čakala deportacija. Ni mu bila namreč ugodena prošnja za azil. To se je zgodilo v kontekstu protesta, ki so ga na dan načrtovane deportacije organizirali pred azilnim domom na Viču ob 7. uri zjutraj člani iniciative prosilcev za azil in podpornih organizacij. Od vlade so zahtevali, da se izročitev Hrvaški ne izvede.

S tem se je še enkrat pokazalo, da so »pravi civilni družbi«, pa četudi, ali pa prav zato, ker je »frontman« del vlade, odprta vsa vrata in lahko s protestom pri trenutni vladi doseže domala kakršenkoli cilj.

To jim je za zdaj tudi uspelo in to navkljub zakonsko neoporečni odločitvi Ministrstva za notranje zadeve. Migranta ostajata pri nas. S tem se je še enkrat pokazalo, da so »pravi civilni družbi«, pa četudi, ali pa prav zato, ker je »frontman« del vlade, odprta vsa vrata in lahko s protestom pri trenutni vladi doseže domala kakršenkoli cilj, vključno to, da preseže zakonske določbe, ki se na njihovo željo lahko poljubno ignorirajo. Kljub temu, da sta prosilca za azil v Sloveniji preskrbljeno preživela veliko časa in po lastnih besedah bila obravnavana dobro, na koncu azila nista dobila. V petek naj bi ju tako deportirali v državo, iz katere sta v Slovenijo vstopila, kot to določa Dublinski dogovor. Po njem se prošnja prosilca za azil lahko obravnava le v eni od dublinskih držav. Glavno pravilo je, da prošnjo obravnava prva »dublinska država«, v katero prosilec za azil pride.

Seveda nista ne prva ne zadnja deportiranca, a Ghislain Murinzi in Youssef Elalaoui sta odločena, da bosta zase in ostale prosilce »zahtevala pravico«. Elalaoui je posebej poudarjal, da je bil na Hrvaškem žrtev izživljanja s strani hrvaške policije, kot tudi kasneje v azilnem domu. Iz Hrvaške naj bi k nam pribežal po grozečem prigovarjanju zanj odgovornih v Zagrebu. Hrvaška je sicer zavezana enakim mednarodnim dogovorom, kar pomeni zelo podobna pravila kot pri nas. Kljub temu so določeni nasilni incidenti v zadnjih letih bili dokazani, tudi pri Svetu Evrope. To velja še dodatno za primere v notranjosti države, kjer je nadzor človekovih pravic šibkejši. Glede na dokument Visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (UNCHR) se na Hrvaškem sicer tako kot v drugih državah izvaja »izobraževanje policistov za zaščito pravic migrantov«, pri čemer policiste učijo, kako prepoznavati ranljive med pribežniki, samo stanje človekovih pravic pa tudi nadzirajo mehanizmi, od katerega enega v celoti financira Agencija ZN za begunce, izvaja pa ga Hrvaški pravni center, enega izvaja varuh človekovih pravic, tretjega pa agencije Evropske unije.

Bi se torej Nataša Sukič priklenila na migranta na Švedskem ali v Nemčiji, ki bi bil na tem, da bi ga deportirali k nam?

Ne glede na pristnost Elalauijevega pripovedovanja se postavlja vprašanje, ali kršitve pravil pomenijo legitimnost želenega, kot se zdi, anarhičnega stanja migrantske politike. Levica, ki je globalno gledano načeloma naklonjena multilateralnim sporazumom, se pogosto pri upoštevanju slednjih izkaže za sila pragmatično. Naš vir pri policiji nam je že pred mesecem zatrdil, da je izživljanje nad ujetimi prestopniki prisotno tudi pri nas. Izven z varnostnimi kamerami pokritih območij naj bi bodoči prosilci za azil kakšen udarec lahko prejeli tudi na naših policijskih postajah. Bi se torej Nataša Sukič priklenila na migranta na Švedskem ali v Nemčiji, ki bi bil na tem, da bi ga deportirali k nam? Seveda ob predpostavki, da se migranti s   policijskim nasiljem ne srečujejo v ciljnih državah.

Na prvi pogled se zdi, da ne, saj anekdotne izkušnje posameznikov in podatki ministrstva kažejo, da migranti v 89 % nimajo kakršnihkoli interesov z našo državo, saj prostovoljno odidejo v povprečju med 15 in 16 dnevi. Slovenija je skoraj izključno prehodna država, zato tudi naslednji prehod meje, ki ga bo povprečen deportiranec poskušal doseči, ne bo namenjen daljšemu zadrževanju na poti na zahod in sever. Po besedah nevladnih organizacij, ki tokrat sicer res protestirajo proti vladi, čeprav s poslankama koalicije med migranti, ki so že dlje časa na seznamu za deportacijo, prevladuje izjemna želja po vključevanju v slovensko družbo. Podatki tega ne kažejo.

Tam se sicer politiki vse manj »priklenjajo« na nelegalne prišleke. Kot smo že pisali, se v zahodnejših državah tako leve kot desne vlade vse pogosteje odločajo za strogo migracijsko politiko, vsaj na papirju. Celo močna leva danska vlada že lep čas zaostruje pogoje za preselitev v državo in poskuša z asimilacijo dozdajšnjih priseljencev. Na ta račun se krepijo desne stranke po vsej Skandinaviji, Franciji, na Nizozemskem in številnih drugih državah. Vse to, medtem ko pri nas slovesno začenjajo z odstranjevanjem ograje, dobesednim priklenjanjem na legalno (skoraj) deportirane prosilce za azil.

Priznati je treba, da se ministrstvo ne glede na pravičnost odločitve očitno ni ravnalo povsem ideološko, glede na to, da se nahajamo v času leve vlade, v kateri je tudi skrajno promigrantsko izpričana Levica Nataše Sukič in tudi Urške Klakočar Zupančič, ki je ob obisku pri okoli 70 protestnikih izjavila, da azilante sprejema »odprtih rok«. Da je drugi najvišji osebi v državi res iz srca do prosilcev za azil, se mimogrede kaže tudi v tem, da se na primer za nekaj deset tisoč udeležencev protesta upokojencev ni kaj dosti odzivala.

Notranje ministrstvo, ki je odredilo deportacijo, je sicer pod ministrom njene stranke Boštjanom Poklukarjem. To bi lahko nakazovalo na za nekatere že vidna trenja v vladi, ki se pogosto pojavljajo med Levico in ostalimi strankami, a očitno znatno razdvajajo tudi znotraj vladajoče stranke. Klakočar Zupančičeva se je opredelila nasproti z zakonskim ravnanjem svoje vlade. Možnost, da bi se pri presoji ministrstvo, ki je očitno zmožno izpeljati neideološke odločitve, storilo kakšno hujšo nepravilnost, so majhne. A s predsednico in podpredsednico parlamenta v ospredju pozornosti na protestu se objektivno korektne odločitve ministrstva postavljajo pod vprašaj.