Seksizem ali ne: mar ženske sploh vemo, kaj bi rade?

POSLUŠAJ ČLANEK
Danes praznujemo dan žena. Te vrstice niso namenjene opomniku moškim, naj na današnji dan razvajajo svoje ženske. Niti niso zgodovinski pregled, kaj vse s(m)o ženske v letih boja pridobile in kakšno kolateralno škodo smo pri tem utrpele.

Slabost, ime ti je ženska!


Ženske, ki opozarjajo na spolne zlorabe v Hollywoodu in si s ponosom pripenjajo značke #MeToo gibanja, obenem derejo v kino, ko na platna pride zadnji del trilogije 50 odtenkov sive. Monica Lewinsky 20 let po aferi, ki jo je imela z Billom Clintonom, danes ugotavlja, da mogoče ta "odnos" med njima le ni bil tako zelo sporazumen. Feministke napadajo Kate Middleton, ker na rdeči preprogi v znak protesta proti spolnim zlorabam v filmski industriji, ni nosila črne obleke.

Zabavna industrija in njeno središče Hollywood nikoli ne bi smela biti zgled in vzor nikomur. Ampak tako nanese, da ob gledanju Disneyevih risank ženske ponotranjimo lik princa na belem konju (ki je za nas edina možna rešitev), kar močno utrdimo ob gledanju romantičnih komedij (ki dodajo še toleriranje zlorabljajočega odnosa).

Naučeno nemočne ždimo ob poti svojega življenja ter čakamo na princa. Pustimo, da svet z nami dela kar hoče. Kot normalno sprejmemo, da je za napredovanje v Hollywoodu pač treba spati s producentom in posneti nekaj golih prizorov. Kot normalno sprejmemo, da namesto o našem delu govorijo o naši obleki. Kot normalno sprejmemo, da našemu moškemu kolegu plačajo več kot nam. Kot normalno sprejmemo, da nas druge ženske žalijo, ker naša prepričanja niso enaka njihovim.

Ob vsem tem smo seveda nesrečne. In seveda, kdo je kriv za to? Moški.
Emancipacija od žensk zahteva prevzem odgovornosti za lastna dejanja, ne pa prelaganje krivde na druge.

"Pogum" in pogum


Še sreča, da obstaja rešitev! Obstajajo "pogumne" ženske, ki se za politične pravice borijo tako, da Berlusconiju razkazujejo golo oprsje. Obstajajo tiste "pogumne" ženske, ki lepijo vložke po kipih v Ljubljani. Obstajajo tiste "pogumne" ženske, ki podelijo bodečo nežo Boštjanu M. Zupančiču zato, ker ne podpira splava.

So se vse te "pogumnice" že kdaj vprašale, kako se ob njihovih herojstvih počutijo ženske, ki trpijo nasilje? Kako se ob tem počutijo ženske, ki imajo drugačna prepričanja in jim je v življenju še kaj sveto? So se Hollywoodske igralke, ki preko Twitterja serijsko obtožujejo moške spolnih zlorab, kdaj vprašale, koliko žensk je vsak dan posiljenih, pa nima vplivnega Twitter računa, da bi tako obračunala s posiljevalcem?

Prišel bo dan, ko se bomo morale odločiti. Ločiti od otročjega cepetanja za ženske pravice in stopiti na lastne noge. Bi bile rade emancipirane ali bomo za vse okrivile moške? Emancipacija od nas zahteva prevzem odgovornosti za lastna dejanja, ne pa prelaganje krivde na druge. Oboje žal ne gre, čeprav je zelo prikladno.

Večina ženskih "problemov" s katerimi nas pitajo feministke, bi se končalo, če bi se imele ženske zares rade. Če bi se imele rade, bi od svojih moških kolegov zahtevale spoštovanje. Če bi se imele rade, bi od šefa zahtevale isto plačilo za enako opravljeno delo. Če bi se imele rade, ne bi tolerirale niti ene spolne zlorabe. Če bi se imele rade, bi druga drugi pustile, da živi svoje življenje.

Tako pa si zabijamo avtogole. In vreščimo, ko nam to uspe! In mislimo kako uspešne smo ob tem. Ko bi se ženske le imele rade…

Draga dekleta, matere in žene! Imejmo se rade in bodimo druga drugi pri tej težki nalogi v oporo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30