Seja o sovražnostih v DZ pokazala, da pomiritve še dolgo ne bo

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes v državnem zboru poteka a seja odborov DZ za notranje zadeve in pravosodje o stopnjevanju sovražnosti, izključevanja ter napadov proti posameznikom in organizacijam na podlagi njihovih vrednot, prepričanj ali svetovnega nazora.

Da je seja še kako potrebna, smo videli tudi danes med razpravo, kjer je očitno, da se poslanci ne strinjajo, da je sovraštvo na obeh straneh. Velika večina je izpostavljala le eno stran, ki je seveda svetovnonazorsko različna od njihove opredelitve.

Kot kaže tako miru v parlamentu še dolgo ne bo, kar je bilo razvidno tudi iz dvobojev med današnjo sejo.


  1. Predlagatelji v NSi: Treba je glasno opozarjati na sovraštvo ne glede na svetovni nazor ali vero




Treba je glasno opozarjati, da je izključevanje, nasilje ali sovražnost proti komurkoli na podlagi njegove vere, prepričanja ali svetovnega nazora popolnoma nesprejemljivo, pravijo v NSi.

Prepričani so, da se v naši družbi vse bolj pogosto pojavljajo pozivi k izključevanju, sovražnost ter celo napadi na organizacije ali posameznike. Tovrstni napadi izhajajo iz sovražnosti zaradi drugačnega prepričanja, drugačnih vrednot ali drugačnega svetovnega nazora sodržavljanov. Pri tem zaznavajo, da se resnost teh napadov nevarno stopnjuje ter prehaja od besednega izključevanja in sovražnosti do fizičnih napadov na posamezne objekte, v katerih posamezniki ali organizacije delujejo, ter celo neposredno na osebe.

Jožef Horvat je v razpravi povedal, da je treba obsoditi tako napise na hiši Karla Erjavca ter mazaške akcije na cerkvah in na drugih prostorih, ne glede na svetovno nazorsko opredeljenost.

Pobudnica seje odbora o stopnjevanju sovražnosti, izključevanja ter napadov je bila stranka NSi. Na fotografiji Jožef Horvat, Andrej Črnigoj (oba NSi) in Dejan Kaloh (SDS). Foto: Matej Grah, dz-rs.si



  1. SDS: Sovražni so na levi




Poslanka Anja Bah Žibert je pred začetkom svoje razprave predvajala video, v katerem so bili prikazani prizori iz protestov in parlamenta, na katerem so predstavniki opozicije in protestnikov, z frazami proti vladi in s pozivi k »ubi Janšu«. »Protiustavno je vsakršno pozivanje k nasilju,« je dejala poslanka SDS.

Izpostavila je tudi besede izgovorjene s strani poslancev Levice, obregnila se je tudi ob plakate proti poslancem SMC, na katerih so bile narisane svastike.


  1. Opozicija: Sovražni so na desni




»Ta seja bo kot kaže proces proti nekaterim poslancem opozicije«, »Je tema Janez Janša ali sovražnosti v slovenski družbi?«, »zakaj Janša ne odgovarja za svoje sovražnosti?« so spraševali poslanci opozicije.

V svojih razprav so predvsem kazali s prstom na poslance in strokovne sodelavce SDS, ki naj bi po njihovem mnenju žalili številne drugače misleče, pisali naj bi celo rasistične tvite. Maša Kociper je v začetku razprave Božu Predaliču tudi očitala, da je posegel v delo tožilstva s tem, ko je navedel različne državne tožilce in primere, kjer so vodili tožbe.


  1. Glasovi zmernosti: Zamudili smo priložnost, da bi na obeh straneh obsodili nasilje




Bomo znali narediti korak nazaj in ohladiti ozračje? Če se to ne bo zgodilo, bo v roke vzela stvari ulica. Tudi takšna opozorila je bilo mogoče slišati na današnji seji. »Bojim sem, da smo na skrajnem robu in da moramo storiti korak naprej in se zavedati resnosti situacije, v kateri smo se znašli,« je dejal poslanec SMC Gregor Perič.


  1. Stalni napadi in replike




Da je kulturni boj in sovražno vzdušje kljub seji še vedno v veljavi, je bilo precej replik in postopkovnih predlogov, ki so se nanašali na izvajanje različnih poslancev. Tako so si »v lase skakali« predvsem poslanci SDS in Levice ter SNS in Levice. Eden drugemu so očitali, da imajo dvojna merila ali pa da pozabljajo na sovražnosti, ki naj bi jih sami počeli.

KOMENTAR: Uredništvo
Če kaj, je današnja razprava dokazala, da težavo vse pogostejših pojavov sovraštva v družbi politiki ne bodo rešili. V prvi vrsti zato, ker dominantne politične sile na levi in desni niso pripravljene začeti pri sebi. In ta začetek bi bil, da bi politiki striktno in konstantno javno obsojali pojave sovražnosti v družbi, in sicer v prvi vrsti tiste, ki se dogajajo na "njihovi" politični strani, torej med njihovimi volivci. Šele na to pa bi s prstom pokazali na iver ali bruno v očesu političnega nasprotnika. Razpravo je sicer sprožila NSi, politiki katere sicer veljajo za ene bolj spoštljivih in v svojih vrstah nimajo poslancev, ki bi v parlamentu ali drugje povzročali eksccese. A tovrstna politika v slovenskem prostoru, tudi medijsko, ni ravno nagrajena - iz večurnih političnih razprav v nekaj minut osrednjih informativnih programov pridejo ravno največji ekscesi, ki so se tisti dan dogajali v hramu demokracije. In ti so ponavadi eden od temeljev ustvarjanja stanja duha, ki nato vodi v družbeno nestrpnost in celo sovraštvo. Res je, na Twitterju pri tem kraljujejo podporniki največje vladne stranke. A v realnem življenju, še posebej odkar ima Slovenija desnosredinsko vlado, pa so privrženci politične levice v izražanju sovraštva mnogo bolj konkretni, agresivni, vandalski, primitivni. Ali kot je to v izjemno odmevnem intervjuju za Domovino opisal poslanec Robert Polnar, ki ga svetovnonazorsko nedvomno ne moremo uvrstiti na slovensko desnico. "Ko smo formirali vlado septembra 2018, sem dobil 20 ali 30 žaljivih e-sporočil. Ko smo formirali vlado marca 2020, sem dobil 450 brutalno žaljivih sporočil in potem nehal šteti. To me je presenetilo. V javnosti velja prepričanje, da so desni volivci bolj agresivni in izvajajo pritisk prek elektronskih komunikacij na poslance. Moja izkušnja je ravno nasprotna. Spomladi sem dobil na dan tudi do 60 sporočil s tako vulgarno vsebino in baročnim besedjem, da sem se spraševal, kaj je z nami narobe." Problem torej izhaja iz obeh ekstremov, na levi pa je najbrž bolj pereč zato, ker s strani do levice tolerantnejših dominantnih medijev ne doživi tako močne obravnave in obsodbe, kot kadar se ekscesi dogajajo na desnici. Lep primer je jasna in vsesplošna medijska obsodba premierja Janše, ko je Kordišu na njegovo govorjenje o oblasti, ki se povezuje z mafijo, odgovoril, da bodo zanj našli prostor na njegovi kliniki v Avstraliji. Isti mediji pa niso obsodili besed istega poslanca Levice, ki je le neka mesecev pred tem slovenskega predsednika vlade dobesedno poslal na psihiatrijo - dvojna merila, na katere v današnjem intervjuju na Domovini opozarja dr. Bernard Nežmah. Dolgoročno pa je vpliv na spremembo takšnega obnašanja še najbolj v rokah volivcev. In sicer tako, da primitivno in ekscesno vedenje pri politikih kaznujejo z odtegnitvijo glasu, izlive sovražnosti na spletu in drugod pa obsodijo, četudi (ali še posebej) če prihajajo iz njim sorodne strani. Politiki se namreč v prvi vrsti ravnajo po tem, kar jim koristi, oz. škodi. In če bi jim način nastopanja, ki v družbi vodi do sovražnosti, politično škodil bolj kot koristil, bi ga tisti trenutek opustili. V razmislek vseh, tudi tistih, ki vas na spletu ali v realnem življenju kdaj zanese, pa si v resnici sovražnega diskurza in dejanj ne želite.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023