Sebastian Kurz dokazuje, da je politika umetnost možnega. Kje je sklenil kompromise z Zelenimi?

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

Avstrija prvič v zgodovini dobiva vlado, katere del bodo tudi Zeleni, kancler pa bo znova Sebastian Kurz. Po včeraj sklenjenem koalicijskem sporazumu naj bi vlada z delom začela 7. januarja, predsednika strank pa sta ob sklenitvi dogovora povedala, da koalicijski sporazum vključuje najboljše iz obeh svetov in da je mogoče varovati tako meje kot podnebje.

Pogajanja med Avstrijsko ljudsko stranko in Zelenimi so trajala tri mesece, vse od predčasnih volitev v oktobru. Avstrija se je je v politični krizi znašla maja, ko so nemški mediji razkrili, da je Avstrijski podkancler in predsednik svobodnjaške stranke Hans Christian Strache v zameno za podporo ruskim oligarhom ponujal vpliv v avstrijskih medijih in posle z vlado. Po razkritju je razpadla koalicija med svobodnjaki in ljudsko stranko, Avstrija je dobila tehnično vlado in sledile so predčasne volitve v oktobru.

Na volitvah je ljudska stranka Sebastiana Kurza še izboljšala rezultat in zbrala 37,5 % glasov, vendar pa ni imela veliko potencialnih koalicijskih partnerjev. Velike koalicije, ki so je bili Avstrijci vajeni pred tem, si niso želeli ne konservativci, ne socialisti, na volitvah zdesetkana svobodnjaška stranka (s 26 % so padli na 16 %) pa je iz koalicije ravno odšla. Zeleni so tako ostali edini potencialen partner z dovolj glasovi v parlamentu za zagotovitev večine.

Zaščita meja in okolja


Da je bilo usklajevanje dveh vsebinsko precej različnih strank težavno in naporno, priča dejstvo, da so se pogajali kar tri mesece, včeraj predstavljeni koalicijski sporazum pa nakazuje nadaljevanje dela prejšnje vlade s pridihom zaščite okolja in transparentnosti.

Ljudska stranka je v sporazumu uspela ohraniti svojo ostro politiko do migracij in političnega Islama, ki vključuje deportacije migrantom, ki jim je zavrnjena prošnja za azil, prepoved nošenja naglavnih rut in burk, preventivno pridržanje migrantov, za katere se ocenjuje, da predstavljajo varnostno tveganje.

Kurzovi konservativci so dosegli tudi, da se ne uvajajo novi davki, čeprav so Zeleni želeli uvesti davek na CO2. Znižujejo se tudi dohodnina in davek za podjetja in povečuje družinske davčne olajšave. Vztrajajo tudi, da bodo proračuni brez primanjkljaja.

Zeleni so v koalicijske dogovoru dosegli, da se je Avstrija zavezala, da postane ogljično nevtralna družba že leta 2040, proizvodnja vse električne energije pa bo prešla na obnovljive vire do leta 2030. Z okoljskim prispevkom, ki bo pri vsaki letalski karti znašal 12 €, bodo pocenili javni promet. Proti korupciji se bodo na zahtevo Zelenih borili z večjim vpogledom v strankarske finance, ukinitvijo državnih skrivnosti in večjo transparentnostjo družbe.

Iz skrajno desnega v levičarsko partnerstvo


Sporazum morata potrditi še sveta obeh koalicijskih strank, kjer pa ne pričakujejo zapletov, kljub temu, da sta obe stranki morali skleniti nekaj kompromisov. Zelene boli predvsem neuvedba davka na CO2 in trd odnos do migracij, ljudsko stranko pa dragi okoljski ukrepi. V novi vladi bodo imeli zeleni štiri ministrstva, ki se prvenstveno tičejo njihovih politik (okolje, infrastruktura, sociala in kultura), ljudska stranka pa 10 ministrstev, vključno z integracijo. Če bo šlo vse po načrtih, bi vlada z delom lahko začela 7. januarja.

Sebastian Kurz se je izkazal kot spreten pogajalec, saj je vsaj na simbolni ravni dosegel, da so v sporazumu ostali ključni simbolni elementi njegove politike. Kritiki sicer opozarjajo, da sta žrtvi kompromisa predvsem posodobitev vojske in reforma pravosodnega sistema, ki bosta morali počakati.

Koliko levičarske ideologije bodo Zeleni prinesli na ministrstvo za socialo in kulturo, bo pokazal čas, ljudska stranka pa zaenkrat ohranja pridobitve prejšnje vlade, kot so družinske davčne olajšave, okrnjeni socialni prejemki za migrante za prvih pet let, obvezni tečaj nemščine za priseljence, nadzor nad političnim islamom in poenostavitev socialnih zavarovanj.

KOMENTAR: Uredništvo
Sebastian Kurz kot avstrijski Marjan Šarec?
Na prvi pogled opazna podobnost med Kurzem in Šarcem, ki sta oba zmožna sklepanja kompromisov s programsko povsem nasprotnimi strankami hitro zbledi, ko stvari pogledamo od blizu. Marjan Šarec je povsem brez programa in vsebino dogovorov sproti prilagaja partnerju, s katerim se pogaja, pa naj bo to Nova Slovenija ali Levica. Sebastian Kurz po drugi strani ima jasno začrtane točke programa, od katerih ne odstopa in glede na to sklepa kompromise ter svojemu programu dodaja točke partnerske stranke, ki zanj niso (preveč) sporne. Glede na resnost pogajanj in politično kulturo severnih sosedov je pričakovati, da se bosta stranki koalicijskega dogovora tudi držali, kar so že pokazali tudi v preteklosti, ko je Kurz denimo požrl prepoved kajenja v lokalih, ki so jo v sporazum vključili svobodnjaki, ti pa so se odpovedali obljubam o referendumu o izstopu Avstrije iz EU, pri čemer je vztrajal Kurz. V Avstriji se torej zavedajo, da je politika umetnost možnega in vključuje kompromise na podlagi programskih točk, ki sestavljajo vizijo za prihodnost posamezne stranke in jim stranke pretežno ostajajo precej zveste. Pri nas se, razen par izjem, stranke s programi sploh ne ukvarjajo. In še ena ključna razlika, ki jo lahko vidimo pri severnih sosedih. Pri sestavi vlade stranke prevzamejo ministrstva, ki so ključna za njihove cilje v koalicijski pogodbi. Zeleni so denimo prevzeli okolje in infrastrukturo (okoljska politika in javni promet), ljudska stranka pa obrambo, notranje zadeve in integracijo. Pri nas pa DeSUS, ki nima druge agende kot socialo nikoli ne prevzame ministrstva, ki je za to odgovorno ampak se namesto tega ukvarjajo z obrambo in kmetijstvom. Prav tako se o upokojencih polnih ust polne Alenke Bratušek ta resor ne zanima, ampak je izbrala infrastrukturo in kohezijo, kjer lahko skrbi za gradbene botre, ki so jo spravili v parlament. Deklarativno v okolje usmerjena SD prepušča ta resor, tako kot socialne zadeve SMC. Od Kurza se torej Slovenci lahko naučimo, da se je krščansko demokratska stranka zmožna pogajanj na vse strani političnega spektra in da je treba za dobro vladanje prevzeti odgovornost. Izgovor z mladostjo države je že nekaj časa izpet.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike