Se v vrtincu reform odvija poslednji tango Goloba z Levico?

Foto: Bors Slana/STA

Prva obletnica trenutne vladajoče leve koalicije očitno ne bo nič kaj rožnata. Težave na volitvah trdno ustoličene koalicije so v teh dneh po premierjevem nastopu v oddaji Preverjeno očitno tako velike, da jih niso zmogli spregledati niti vladi naklonjeni mediji. A opazovalci zadnjih notranjepolitičnih koalicijskih trenj, ki so posledica Golobovega nastopa v tej oddaji, so morda spregledali ključni poudarek premierjevih pojasnjevanj, ki se je glasilo: ''Tu ne govorimo o nepremičninah, ki so danes dobro urejene. V ta del se ne bomo spuščali, nikomur ne bomo nepremičnin jemali kar tako." Govorica o jemanju lastnine je namreč po navadi domena neke druge, sicer prav tako koalicijske stranke …

Ta morda niti ne Golobov zdrs pove mnogo več o ozadju t. i. modusa operandi celotne leve vlade. Kljub temu, da je Gibanje Svoboda v vladno palačo vstopilo na krilih močnega proticovidnega razpoloženja v volilnem letu, so številni sklepajoč po predvolilnih nastopih vseeno pričakovali, da bo Golobova ekipa, glede na medijsko ter politično podporo, imela močan program.

A ravno v načinu sestave vlade se sedaj po skorajda letu vladnega prostega teka vidi, kako je Golob svojo pozicijo ošibil že od samega začetka. Golobov pristop do vseh reform je popuščanje zahtevam najmanjše partnerice, stranke Levica. Vsi poudarki trenutne vlade so, kot bi bili praktično prepisani iz programa naše socializmu ter Marxu najbolj zavezane stranke.

Še več, premier si je svojo v osnovi izjemno močno politično izhodiščno pozicijo, s katero nihče od njegovih političnih predhodnikov ni mogel računati, po hitrem postopku nespametno zapravil.
Premier si je svojo v osnovi izjemno močno politično izhodiščno pozicijo, s katero nihče od njegovih političnih predhodnikov ni mogel računati, po hitrem postopku nespametno zapravil.

Generator težav minister Mesec, a on je edini s programom


Vse težave, s katerimi se sedaj ukvarja, so praktično zrasle na zelniku ministra Mesca. Težave z ''brezplačnimi'' vrtci oz. mešetarjenje s plačami pomočnic vzgojiteljic so v težave spravile številne občinske uprave. Stanovanjska politika, pri kateri se je kar na počez opletalo s številkami velikosti potrebnega stanovanjskega fonda, je sedaj preko groženj o nepremičninskem davku razburila ogromen del tudi Golobovih volivcev. Pritiski predsednika Levice po obdavčitvi bogatejšega sloja so z idejami o neto obdavčitvi dohodkov razburili vse, tako desne kot leve, še posebej tiste, ki so se naivno nadejali, da bodo sami na strani dobičkarjev, dokler niso ugotovili, da so v Meščevih idejah tudi oni sami del višjega sloja.

Vlada ima težave, ker tokratna koalicijska voditeljica iz zadnje inkarnacije novih obrazov preprosto ne more več potegniti nobenega idejnega naboja ter politične organiziranosti, ker so prejšnje iteracije iste rešitve (Janković, Cerar, Šarec) bazen političnih oportunistov, ki so še pripravljeni zastaviti ime za takšno igro, očitno res dodobra izpraznile. Poleg tega je njen drugi najmočnejši "sidekick", vedno bolj šibka, brezidejna stranka Socialnih demokratov, ki je samo še klon najmanjšega, a očitno politično najbolj spretnega partnerja Levice, s čimer si v tej situaciji vlada tudi ne more kaj veliko pomagati.

Več kot očitno je, da je koalicija kljub izjemni medijski ter levi civilnodružbeni podpori vsaj operativno trenutno v izgubljenem položaju. Na Golobovo žalost je stranka Levica edini partner te vlade, ki ima program. In čeprav je program znanstvena fantastika, ki že v uvodnih fazah implementacije povzroča ogromne družbene pretrese in odpor ter je kot tak pred javnostjo vedno bolj prepoznan kot katastrofa, je vendarle program.
Več kot očitno je, da je koalicija kljub izjemni medijski ter levi civilnodružbeni podpori vsaj operativno trenutno v izgubljenem položaju.

Seme propada že zasajeno


V tem trenutku je največja Golobova napaka, da bo ob vseh ''reformnih'' zablodah za krivca obveljal on sam, če pa bo karkoli od populističnih in ljudem všečnih idej implementirano, si bo pred socialno čutečimi Slovenci vse zasluge pripela Levica. Meščeva stranka obratno tudi ob neuspehu lahko reče, da na žalost za implementacijo njihovih pravičnih, solidarnih in v prihodnost usmerjenih idej niso imeli dovolj podpore in bi morda želeli poizkusiti naslednjič. Po novih predčasnih volitvah.

A za svoje težave je kriv Golob sam. ''Poroka'' Gibanja Svobode z Levico takoj po močno dobljenih volitvah je v sebi že od začetka nosila klice koalicijskega propada. Povprečnemu poslušalcu všečna, a za finančno vzdržnost ter politično koalicijsko vodenje uničujoča politična izhodišča, je Golob poleg Levice dobil v paketu z njeno ekspozituro, t. j. osmomarčevsko civilno družbo, ki je že kmalu zahtevala svoj levji delež plačila. Do premierja so tako že prišle prve terjatve kolesariata v višini 10 milijonov evrov.

Kljub temu se v zaključkih zaenkrat še ne prenaglimo. Trenutno vrenje od medicinskih sester, zdravnikov, gasilcev, kmetov ter pojav močnega upokojenskega uporniškega bloka bi površnemu opazovalcu morda namigovali, da je igre za Goloba praktično že konec.

A vseeno ne pozabimo, da imamo trenutno na oblasti vlado z eno najmočnejših večin v zgodovini slovenskega parlamentarizma. Vlado pa vodi vase zagledani premier, ki pomanjkanje političnih izkušenj na vsakem koraku nadomešča z všečnostjo, populizmom ter rokohitrskimi potezami. Ob tem številne kažejo ne samo na pomanjkanje občutka za realnost, temveč tudi na pomanjkanje empatije, saj se premier v času, ko Slovenijo, še posebej njene najranljivejše prebivalce, vedno bolj neusmiljeno tarejo cene hrane, energentov ter številni ostajajo brez dostopa do zdravnika, v svoji premierski pisarni s partnerko pogovarja o pravicah živali.

Vladne reforme se glede na medijsko poročanje morda res krušijo, toda trenutna vlada s predsednikom odmaknjenim od realnosti ter pod ideološkim vodstvom trdo levega vstajniškega jedra, sestavljenega iz ljubljanskih, malomeščanskih ter civilnodružbenih samoimenovanih revolucionarjev, bo kaj kmalu v skušnjavah, da nekaj vendarle mora narediti. Tudi če bo ta nekaj pravzaprav "kar nekaj". Tako svojeglavo, na hitro, samo, da je.

In čeprav je v takšni situaciji res najlažje dvigovati najrazličnejše davščine, pa bo vsekakor potrebno predsednika vlade držati za njegove zadnje besede, da državljanom ne bodo jemali kar tako ter davčne reforme ne bodo izvajali v škodo večine ljudi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike