Se v Slovenijo iz Nemčije vrača nekaj tisoč "pobeglih" prosilcev za azil?

Vir foto: NSi.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Po dogovoru v nemški vladi naj bi bila v Slovenijo iz Nemčije v kratkem deportirana prva skupina pri nas registriranih migrantov, je za hrvaški medij Večernji list dejala slovenska prostovoljka in aktivistka Barbara Novak, ki je z migranti delala na meji v Šentilju.

Vrnitve migrantov, ki so v Sloveniji prosili za azil in potem izginili neznano kam, nam niso zanikali tudi na Ministrstvu za notranje zadeve, pri čemer pa poudarjajo, da se od držav, ki so na Balkanski poti pred nami, pričakuje, da bodo izpolnjevale svoje obveznosti in dolžnosti tudi na področju upravljanja z migracijami in zaščite meje.

"Kolegi iz Nemčije so nam sporočili, da naj bi v Slovenijo kmalu prišla prva skupina deportiranih migrantov, katerim je bila zavrnjena zahteva za azil. Pripravljeni smo jim pomagati, a ne vemo kakšen bo postopek in kam jih bodo namestili glede na to, da je Slovenija že zaprla vse sprejemne centre, ki so bili uporabljeni v času množičnega prihoda migrantov po Balkanski poti leta 2015," je za Večernji list dejala slovenska prostovoljka Barbara Novak.

Šlo naj bi za uresničevanje dogovora v nemški koaliciji, da bodo tako imenovane "sekundarne migrante", ki so registracijo ali prošnjo za azil vložili v kateri od držav na poti v Nemčijo, vrnili v te države. Takšen dogovor naj bi bil sklenjen že s 14 državami (denimo Grčijo, Francijo itd.), med katerimi Slovenija sicer ni bila navedena.

A slovenski "problem", na katerega v hrvaškem mediju opozarja tudi Novakova, je, da je večina migrantov, ki so v minulih letih prečkali Slovenijo, pri nas tudi prvič registrirana. Slovenski policisti so jim pobrali tudi prstne odtise, medtem ko so jih Hrvatje enostavno spuščali skozi.

"Vsi ti bodo morali ostati v Sloveniji, samo vprašanje je, kje. Slovenija bo vsekakor skušala storiti vse, da jih vrne v Grčijo, prvo državo članico EU, v kateri so bili registrirani," je dejala Barbara. Če je seveda registracija sploh bila opravljena.

Ob teh pa je še večja verjetnost, da se bodo v našo obravnavo vrnili tisti, ki so v Sloveniji zaprosili za azil, nato pa izginili neznano kam, zaradi česar je bil postopek obravnave njihove prošnje ustavljen. Teh je bilo v zadnjih treh letih približno 5.000.

Sirski Kurd Shero Ahmed za Večernji list: "Želel sem iti v Finsko, kjer imam družino. A Avstrijci so me vrnili v Slovenijo, ker sem tu prvič registriran. Sedaj sem tu dve leti in moram vam reči, da je dobro. Potujem, kamor želim in delam, karkoli hočem. Imam solidne prihodke in vse je OK. Srečen sem, da nisem bil registriran na Hrvaškem, ker bi se v tem primeru moral vrniti v to državo. Od svojih prijateljev, ki so ostali tam, slišim, da dobivajo mizernih 100 kun, kar jim ne zadostuje niti za cigarete," 

MNZ: avtomatično vračanje prosilcev za azil ni mogoče


S konkretnimi vprašanji v zvezi s problematiko sprejemanja vrnjenih prosilcev za azil in drugih migrantov, registriranih v Sloveniji, smo se že dvakrat obrnili na MNZ, vendar smo dobili le splošne odgovore.

Na vprašanja, ali potekajo pogovori z Nemčijo o vračanju migrantov, ali jih lahko v naslednjih dneh pričakujemo v Sloveniji in v kakšnem številu, kako bo zanje poskrbljeno in kaj nameravajo z njimi narediti, nam niso konkretno odgovorili, vendar vračanja migrantov tudi niso zanikali.

Iz njihovih odgovorov je sklepati, da bo do tega prišlo, vendar da naši pristojni organi predvsem računajo, da jih bodo lahko vrnili v države, ki so na Balkanski poti pred nami. Za tiste, ki prihajajo, pa, da bodo striktno izvajali postopke registracije, ki jih predpisuje Dublinska odredba.

"To pomeni, da je vsaka država dolžna izvesti postopke z migranti, med katere sodita tudi ustrezna registracija in obravnava teh oseb. Ob predpostavki, da vse države dosledno izvajajo svoje obveznosti, nihče ne more pričakovati, da bo Republika Slovenija tista, ki bi edina nosila breme migracijskega toka," so za Domovino povedali na MNZ.

MNZ: "Izpostaviti velja, da migranti do Republike Slovenije, ki varuje zunanjo schengensko mejo, prihajajo prek zunanje meje EU. Nezakonite prehode je nujno ustavljati na zunanji meji EU."


Na MNZ so posebej poudarili še, da avtomatično vračanje prosilcev za mednarodno zaščito v določeno državo članico EU ni mogoče, ter da so pravila jasno določena v Dublinski uredbi, ki velja za vse države članice EU in so jo dolžne spoštovati.

V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje, število se je glede na prvo polovico preteklega leta pove čalo za 354,5 odstotkov.

Do 30. 6. 2018 so v okviru dublinskih postopkov sami izvedli 18 predaj v druge države članice EU, do istega datuma pa smo od drugih držav članic EU sprejeli 49 oseb.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike