Se v Slovenijo iz Nemčije vrača nekaj tisoč "pobeglih" prosilcev za azil?
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Po dogovoru v nemški vladi naj bi bila v Slovenijo iz Nemčije v kratkem deportirana prva skupina pri nas registriranih migrantov, je za hrvaški medij Večernji list dejala slovenska prostovoljka in aktivistka Barbara Novak, ki je z migranti delala na meji v Šentilju.
Vrnitve migrantov, ki so v Sloveniji prosili za azil in potem izginili neznano kam, nam niso zanikali tudi na Ministrstvu za notranje zadeve, pri čemer pa poudarjajo, da se od držav, ki so na Balkanski poti pred nami, pričakuje, da bodo izpolnjevale svoje obveznosti in dolžnosti tudi na področju upravljanja z migracijami in zaščite meje.
"Kolegi iz Nemčije so nam sporočili, da naj bi v Slovenijo kmalu prišla prva skupina deportiranih migrantov, katerim je bila zavrnjena zahteva za azil. Pripravljeni smo jim pomagati, a ne vemo kakšen bo postopek in kam jih bodo namestili glede na to, da je Slovenija že zaprla vse sprejemne centre, ki so bili uporabljeni v času množičnega prihoda migrantov po Balkanski poti leta 2015," je za Večernji list dejala slovenska prostovoljka Barbara Novak.
Šlo naj bi za uresničevanje dogovora v nemški koaliciji, da bodo tako imenovane "sekundarne migrante", ki so registracijo ali prošnjo za azil vložili v kateri od držav na poti v Nemčijo, vrnili v te države. Takšen dogovor naj bi bil sklenjen že s 14 državami (denimo Grčijo, Francijo itd.), med katerimi Slovenija sicer ni bila navedena.
A slovenski "problem", na katerega v hrvaškem mediju opozarja tudi Novakova, je, da je večina migrantov, ki so v minulih letih prečkali Slovenijo, pri nas tudi prvič registrirana. Slovenski policisti so jim pobrali tudi prstne odtise, medtem ko so jih Hrvatje enostavno spuščali skozi.
"Vsi ti bodo morali ostati v Sloveniji, samo vprašanje je, kje. Slovenija bo vsekakor skušala storiti vse, da jih vrne v Grčijo, prvo državo članico EU, v kateri so bili registrirani," je dejala Barbara. Če je seveda registracija sploh bila opravljena.
Ob teh pa je še večja verjetnost, da se bodo v našo obravnavo vrnili tisti, ki so v Sloveniji zaprosili za azil, nato pa izginili neznano kam, zaradi česar je bil postopek obravnave njihove prošnje ustavljen. Teh je bilo v zadnjih treh letih približno 5.000.
S konkretnimi vprašanji v zvezi s problematiko sprejemanja vrnjenih prosilcev za azil in drugih migrantov, registriranih v Sloveniji, smo se že dvakrat obrnili na MNZ, vendar smo dobili le splošne odgovore.
Na vprašanja, ali potekajo pogovori z Nemčijo o vračanju migrantov, ali jih lahko v naslednjih dneh pričakujemo v Sloveniji in v kakšnem številu, kako bo zanje poskrbljeno in kaj nameravajo z njimi narediti, nam niso konkretno odgovorili, vendar vračanja migrantov tudi niso zanikali.
Iz njihovih odgovorov je sklepati, da bo do tega prišlo, vendar da naši pristojni organi predvsem računajo, da jih bodo lahko vrnili v države, ki so na Balkanski poti pred nami. Za tiste, ki prihajajo, pa, da bodo striktno izvajali postopke registracije, ki jih predpisuje Dublinska odredba.
"To pomeni, da je vsaka država dolžna izvesti postopke z migranti, med katere sodita tudi ustrezna registracija in obravnava teh oseb. Ob predpostavki, da vse države dosledno izvajajo svoje obveznosti, nihče ne more pričakovati, da bo Republika Slovenija tista, ki bi edina nosila breme migracijskega toka," so za Domovino povedali na MNZ.
Na MNZ so posebej poudarili še, da avtomatično vračanje prosilcev za mednarodno zaščito v določeno državo članico EU ni mogoče, ter da so pravila jasno določena v Dublinski uredbi, ki velja za vse države članice EU in so jo dolžne spoštovati.
V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje, število se je glede na prvo polovico preteklega leta pove čalo za 354,5 odstotkov.
Do 30. 6. 2018 so v okviru dublinskih postopkov sami izvedli 18 predaj v druge države članice EU, do istega datuma pa smo od drugih držav članic EU sprejeli 49 oseb.
Po dogovoru v nemški vladi naj bi bila v Slovenijo iz Nemčije v kratkem deportirana prva skupina pri nas registriranih migrantov, je za hrvaški medij Večernji list dejala slovenska prostovoljka in aktivistka Barbara Novak, ki je z migranti delala na meji v Šentilju.
Vrnitve migrantov, ki so v Sloveniji prosili za azil in potem izginili neznano kam, nam niso zanikali tudi na Ministrstvu za notranje zadeve, pri čemer pa poudarjajo, da se od držav, ki so na Balkanski poti pred nami, pričakuje, da bodo izpolnjevale svoje obveznosti in dolžnosti tudi na področju upravljanja z migracijami in zaščite meje.
"Kolegi iz Nemčije so nam sporočili, da naj bi v Slovenijo kmalu prišla prva skupina deportiranih migrantov, katerim je bila zavrnjena zahteva za azil. Pripravljeni smo jim pomagati, a ne vemo kakšen bo postopek in kam jih bodo namestili glede na to, da je Slovenija že zaprla vse sprejemne centre, ki so bili uporabljeni v času množičnega prihoda migrantov po Balkanski poti leta 2015," je za Večernji list dejala slovenska prostovoljka Barbara Novak.
Šlo naj bi za uresničevanje dogovora v nemški koaliciji, da bodo tako imenovane "sekundarne migrante", ki so registracijo ali prošnjo za azil vložili v kateri od držav na poti v Nemčijo, vrnili v te države. Takšen dogovor naj bi bil sklenjen že s 14 državami (denimo Grčijo, Francijo itd.), med katerimi Slovenija sicer ni bila navedena.
A slovenski "problem", na katerega v hrvaškem mediju opozarja tudi Novakova, je, da je večina migrantov, ki so v minulih letih prečkali Slovenijo, pri nas tudi prvič registrirana. Slovenski policisti so jim pobrali tudi prstne odtise, medtem ko so jih Hrvatje enostavno spuščali skozi.
"Vsi ti bodo morali ostati v Sloveniji, samo vprašanje je, kje. Slovenija bo vsekakor skušala storiti vse, da jih vrne v Grčijo, prvo državo članico EU, v kateri so bili registrirani," je dejala Barbara. Če je seveda registracija sploh bila opravljena.
Ob teh pa je še večja verjetnost, da se bodo v našo obravnavo vrnili tisti, ki so v Sloveniji zaprosili za azil, nato pa izginili neznano kam, zaradi česar je bil postopek obravnave njihove prošnje ustavljen. Teh je bilo v zadnjih treh letih približno 5.000.
Sirski Kurd Shero Ahmed za Večernji list: "Želel sem iti v Finsko, kjer imam družino. A Avstrijci so me vrnili v Slovenijo, ker sem tu prvič registriran. Sedaj sem tu dve leti in moram vam reči, da je dobro. Potujem, kamor želim in delam, karkoli hočem. Imam solidne prihodke in vse je OK. Srečen sem, da nisem bil registriran na Hrvaškem, ker bi se v tem primeru moral vrniti v to državo. Od svojih prijateljev, ki so ostali tam, slišim, da dobivajo mizernih 100 kun, kar jim ne zadostuje niti za cigarete,"
MNZ: avtomatično vračanje prosilcev za azil ni mogoče
S konkretnimi vprašanji v zvezi s problematiko sprejemanja vrnjenih prosilcev za azil in drugih migrantov, registriranih v Sloveniji, smo se že dvakrat obrnili na MNZ, vendar smo dobili le splošne odgovore.
Na vprašanja, ali potekajo pogovori z Nemčijo o vračanju migrantov, ali jih lahko v naslednjih dneh pričakujemo v Sloveniji in v kakšnem številu, kako bo zanje poskrbljeno in kaj nameravajo z njimi narediti, nam niso konkretno odgovorili, vendar vračanja migrantov tudi niso zanikali.
Iz njihovih odgovorov je sklepati, da bo do tega prišlo, vendar da naši pristojni organi predvsem računajo, da jih bodo lahko vrnili v države, ki so na Balkanski poti pred nami. Za tiste, ki prihajajo, pa, da bodo striktno izvajali postopke registracije, ki jih predpisuje Dublinska odredba.
"To pomeni, da je vsaka država dolžna izvesti postopke z migranti, med katere sodita tudi ustrezna registracija in obravnava teh oseb. Ob predpostavki, da vse države dosledno izvajajo svoje obveznosti, nihče ne more pričakovati, da bo Republika Slovenija tista, ki bi edina nosila breme migracijskega toka," so za Domovino povedali na MNZ.
MNZ: "Izpostaviti velja, da migranti do Republike Slovenije, ki varuje zunanjo schengensko mejo, prihajajo prek zunanje meje EU. Nezakonite prehode je nujno ustavljati na zunanji meji EU."
Na MNZ so posebej poudarili še, da avtomatično vračanje prosilcev za mednarodno zaščito v določeno državo članico EU ni mogoče, ter da so pravila jasno določena v Dublinski uredbi, ki velja za vse države članice EU in so jo dolžne spoštovati.
V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje, število se je glede na prvo polovico preteklega leta pove čalo za 354,5 odstotkov.
Do 30. 6. 2018 so v okviru dublinskih postopkov sami izvedli 18 predaj v druge države članice EU, do istega datuma pa smo od drugih držav članic EU sprejeli 49 oseb.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
8 komentarjev
Kraševka
AlojzZ, popolnoma se strinjam z vami. Pri nas res manka ELITA. K temu je pripomogla REVOLUCIJA, zaradi katere je veliko ljudi umrlo, ali pa zbežalo v tujino. Med temi je bilo veliko zelo sposobnih in izobraženih.
Slovenec k. , pa s komentarji poskrbi, da se niti desnica ne more normalno KONSOLIDIRATI.
Ne tresimo vedno samo razdor. To nikomur ne koristi. Pregovor pravi ;"Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima."
Slovenec kremeniti, pomisli ali ne tudi ti pripomoreš k temu, da si dobiček pobere tretji ?
MEFISTO
Kraševka,če bi beseda Slovenca kremenitega kaj zalegla, bi Nova Slovenija že prišla k pameti.
MEFISTO
Kraševka, mar poznaš kakega člana Kučanovega Foruma 21, ki je nekakšen lastnik in svetovalec Nove Slovenije? Jaz vem najmanj za enega!
MEFISTO
Kraševka, kako naj Janši pomagam sestaviti desno koalicijio s sedmimi glasovi NSi, od katerih sta glas Ljudmile Novak in Janeza Pogorelca že oddana levici?
MEFISTO
Doslej še nisem slišal ali prebral, da bi NSi med pogajanji zahtevala, da se s koalicijsko pogodbo določi reševanje ta trenutek najbolj žgočega vprašanja, ki predstavlj. največjo nevarnost za Slovenijo, migrantske problematike!
Zaprtje meje pred okupatorji se niti ne omenja
AlojzZ
Problem Slovenije oziroma Slovencev je problem elite, ki je pravzaprav ni. Govorim o par odstotkov ljudi, ki imajo vpliv na vse ostale, ostali jim pač sledijo po principu palice in korenčka.
AlojzZ
Nadaljujem. Bilo je jasno, da Slovenija v tistih časih begunskega navala ne sme tako ravnati kot pač ravnajo balkanske države. Sedaj postaj žep za ilegalne ekonomske prebežnike od dela in številka tisoč, ki jo omenja avtor, je sto krat premajhna. Mi pa nimamo elite, ki bi skrbela za dom, domovino, narod ... V teh kritičnih dnevih se spomnimo na staro ljudsko modrost: "Če je Bog na prvem mestu, je vse ostalo na pravem mestu!"
MEFISTO
Boga so izgnali in ga nadomestili z migranti in domačimi lipovimi bogovi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.