Se štiri stranke KUL s protestniki uradno povezujejo v predvolilno koalicijo?

Vir foto: Facebook skupina Upor proti vladi RS

V poletnih mesecih se politično dogajanje praviloma preseli stran od medijskih naslovnic, kar pa ne pomeni, da ob tem ni živahno v političnem zakulisju. Po propadu mandatarskega kandidata Karla Erjavca je jasno, da drugačne koalicije v tem mandatu ni mogoče sestaviti.

Kako bo po volitvah, ki se bodo zgodile najkasneje spomladi prihodnje leto, ne ve nihče, zato že prihaja skrajni čas, da se stranke dogovorijo, s kakšno strategijo in kakšnimi zavezništvi bodo na njih nastopile.

Na desni sredini so stvari dokaj jasne, bistveno bolj zapletena pa je situacija na levem polu, kjer imajo štiri stranke KUL koalicije za zdaj najverjetneje zagotovljen zanesljiv vstop v parlament. Toda zmagati na volitvah s takšnimi odstotki ne morejo.

Štirje akademiki za tesnejše sodelovanje LMŠ, SD, Levice in SAB s protestniki

Po zrušenju koalicije KUL, ki je v politično smrt mogoče potegnilo tudi stranko DeSUS, se zato z več strani vršijo pritiski, naj se stranke na levi vendarle povežejo in postanejo močna protiutež najmočnejši vladni stranki SDS. Jim bo uspelo najti skupni jezik?

Tako po poročanju Mete Roglič, portal N1 SLO v zadnjih tednih potekajo intenzivni pogovori med omenjenimi političnimi strankami in Zavezništvom civilne družbe. Gre za gibanje, ki predstavlja politični podaljšek petkovih kolesarjev, javnosti pa so postali poznani lanskega oktobra, ko so njihovi vidni člani Jaša Jenull, Tea Jarc, Dušan Keber, Darko Štrajn in Mina Milanko Državnemu zboru predali poziv, naj ukrepa proti domnevnim grehom Janševe vlade; med drugim so slednji očitali orbanizacijo, strankarsko kadrovanje in sporno spreminjanje zakonodaje.

S strankami KUL-a naj bi se v imenu Zavezništva pogajala skupina akademikov, ki jo predstavljajo Rado Bohinc, Stane Pejovnik, Ivan Svetlik in Vito Turk. Širši javnosti so prvi trije znani predvsem kot nekdanji rektorji primorske in ljubljanske univerze.

Omenjeni naj bi tako pred dvema tednoma vsem štirim strankam poslali dokumente o dosedanjem poteku pogovorov, osnutek sporazuma o sodelovanju ter osnutek skupnih programskih točk. Ta dokument je sicer skoraj povsem enak programu, ki so ga te pripravile ob  vložitvi konstruktivne nezaupnice pred nekaj meseci.

Mandatarstvo zmagovalki na volitvah, stališča še niso poenotena

Avtorji predloga so skušali z omenjenim sporazumom ohraniti neodvisnost vseh štirih strank skupine, saj bi njihove liste na volitvah nastopila samostojno ter tudi po volitvah ohranile avtonomijo glede vprašanj, do katerih nimajo enakih stališč. Mandatarski položaj bi po predlogu na volitvah prejela stranka, ki bi v koaliciji zbrala največ glasov.

Pobuda za sodelovanje prihaja od zunaj, enotnosti še ni

Nadvse pomenljivo je, da predlogi za konsolidacijo teh strank ne prihajajo iz strank samih, temveč vedno od zunaj. Zato ima pobuda najverjetneje tudi precej majhne možnosti za uspeh.

Kot kažejo dosedanji odzivi strank, pobudo z odobravanjem sprejemajo predvsem v Levici in SD, kjer že nekaj časa javno izražajo zeljo po še tesnejšem sodelovanju. Medtem pa svoje nenavdušenje komaj skrivajo v SAB in LMŠ, vendar pa pobude zaenkrat javno ne zavračajo.

Pričakovati gre, da bo pritisk po složnejšem sodelovanju omenjenih strank v prihodnje še naraščal. Kot je razumeti iz nekaterih drugih virov namreč stranke s svojim soliranjem puščajo preveč prostora, da bi se na tem političnem polu pojavil še kakšen nov obraz ter premešal karte obstoječim igralcem. Prav tako se jim zaradi takšnih dejanj zmanjšuje tudi kredibilnost.

Politična mobilizacija petkovih protestnikov
Nesporno je, da so petkovi protesti za njihove udeležence prav simpatična zabava. To ni presenetljivo, če pa je njihov vodja diplomirani gledališki režiser. A za vsako takšno akcijo velja, da mora sčasoma dobiti tudi politično zaledje, če ne prej ali slej zvodeni in ugasne.

 

Zato so vzpostavili Zavezništvo za civilno družbo, ki naj bi gibanju naposled tudi prineslo realno politično moč, hkrati pa v takšnem sodelovanju KUL išče legitimnost svoje politike, češ, podpira nas ljudstvo, usmerjajo pa akademiki. A v resnici gre po eni strani za populizem, saj se politika sklicuje na radikalni in izključujoči monolog ulice, po drugi pa za paradoks, saj se ljudje, ki naj bi bili staroste in moralne avtoritete levega pola, povzujejo z radikalci, kar jim utegne v prihodnje povzročati hude težave pri morebitnem vladanju.

Prav zato ne preseneča, da iskanje novega obraza slovenske levice poteka neuspešno. Neznosna pa je celotna situacija tudi zaradi tega, ker sedaj petkovi protesti potekajo že več kot eno leto, vmes pa še vedno niso ponudili ničesar več od sicer simpatičnih večernih performansov.

 

13 komentarjev

    • Teodor, v samo jedro problema ste zadeli. Levico kontrolira globoka država, ki diktira t. i. nove obraze, koalicije, povezave, agendo, tempo in program protestov in širjenja laźi v EU, vse za to, da bi jih ustoličila na oblasti in vzrvratno za to izčrpavala denar davkoplačevalcev z njihovo pomočjo. Levica v Slivwniji je globoko skorumpirana, te stranke pa usmerjajo tajkuni iz ozadja kakor jim paše in se jim zahoče. Moraš res biti ruknjen v glavo, da to voliš. Kot bi si volil mafijo, da ti potem krade iz žepa in krši pravice. Nizko so padli na levem polu, nižje sploh ni mogoče.

  1. Nič bistvenega se po mojem ne bo zgodilo. Levica zbobna skupaj max 10 tisoč ljudi na ulice. Premalo za kritično maso,ki bi rušila ali nastavljala vlado. Za desni pol volilcev pa to pomeni samo zanesljivo udeležbo na volitvah. Zopet bodo imele težave male stranke,bodo pa tiste, ki bodo v parlamentu spet odločale o vladi.

  2. Dobro ste povedali.

    Vodja petkovih Kolesarjev, je v bistvu REŽISER Jenul, – finansiran z denarjem “Udbomafije”.
    Kako je režiser močan, je bilo vidno zadnji petek, ki je celo UKAZOVAL POLICIJI.

    Če se policija boji Jenula, verjetno ve, da ima ta oslombo v SODSTVU in TOŽILSTVU, zato lahko nekaznovano počne vse, kar se mu ljubi.

    • ga. Kraševka, patetični jeNull je menda iz sodniške družine, sem nekje prebrala. In glede na to, da pridno krši vse prepovedi zborovanja in se mu nič ne zgodi, imate najbrže zelo peav tisto o zaslombi v sodstvu. Če bi to počel sicer tudi komunajzer, a posebnež Šiško, ga bi ponovno zaprli. Najboljše zdravilo za tovrstne zdraharje je popolna zapora državne pipice in izsesavanja državnih, torej naših, davkoplačevalskih penezov preko obvodov. Potem bo tov. režiser malce bolj okupiran z delom za preživetje, zdaj se zdi, da mu je od nedela in polne riti državnega belega kruha dolgčas, pa vsak petek na ulici rovari, da si bilda ego, kakšen pomembnež in voditelj pa je. V resnici pa je tamali jeNull “less than zero” (jeNula je manj kot nič v prevodu) brez državnega futra in penezov, nakradenih za nadkasto tardečih zadnjih 30 let in še več…. Dajmo dela nevajenemu in očitno zdolgočasenemu infantilnežu pomagati in mu zaprimo pipico, da še kakšno delovno izkušnjo pridobi, prej ko bo zašel v srednja leta….

      • Na jugu takim ljudem rečejo “niko i ništa” ali po naše – hihče in nič. Stari Jenul, vrhovni državni tožilec, se je preveč grebel za razne pozicije v globoki državi, da je pozabil na vzgojo svojega mulca. Slabo ali nič ga ni vzgojil. No, nekaj pa le: kako se prisesati na državne jasli. To, kar je obvladal tudi sam.

Komentiraj