Se NSi s pomikom v sredino približuje ali oddaljuje od družbenega nauka Katoliške cerkve?

POSLUŠAJ ČLANEK
Napoved Mateja Tonina, da bo NSi na oktobrskem kongresu stranko usmerila v sredino, med socialistično paradigmo na eni in liberalistično na drugi strani, je dodatno pogrela že od vremena dodobra pregrete glave spletnih komentatorjev.

Nekateri zadovoljno prikimavajo, češ da je v obstoječih razmerah manever edini smiseln tako za stranko, če želi preseči svojih 7 odstotkov, kot pomladno desnico, če se želi odlepiti od tretjinskega volilnega dometa in seči na zapuščeno sredino. Predvsem tisti zvestejši politiki Janeza Janše pa razburjeno svarijo, da NSi s tem zapušča krščansko-demokratske volivce, kar naj bi pomenilo začetek njenega konca.  

A zanimivo je, da se napovedana bodoča usmeritev NSi v marsičem ujema z družbenim naukom Katoliške cerkve, kot ga tudi razlaga slovenski teolog, filozof in upokojeni ljubljanski nadškof, dr. Anton Stres.

Prva javnomnenjska anketa po napovedi programske prenove NSi je sicer za to stranko spodbudna. 

"Po desetih letih se spodobi, da naš temeljni program nekoliko osvežimo, ga tudi aktualiziramo. Zagotovo bo  ta sprememba šla v pozicioniranje Nove Slovenije na sredino. Mi nismo zagovorniki socializma in ne divjega kapitalizma in zagovarjamo socialno-tržno gospodarstvo. V odnosu do sveta nismo podporniki nacionalistov in v tem duhu in tej smeri bo šla prenova temeljnega programa." 

Tako je predsednik NSi napovedal repozicioniranje stranke krščanskih demokratov na oktobrskem programskem kongresu in pri tem vzbudil veliko pozornost javnosti. Najprej zato, ker si marsikdo ni znal predstavljati, kaj tovrstno repozicioniranje v praksi pomeni. Na družabnih omrežjih pa se je na račun vodstva NSi vsul plaz kritik proti odprtosti stranke za sodelovanje s tistimi levo od SDS ter z opazkami, da se NSi s tem oddaljuje od svoje krščansko-demokratske podstati.

V prvi javnomnenjski anketi podpora NSi poskočila
Po drevišnji anketi Dela, ki jo pripravlja inštitut Mediana, bi LMŠ volilo 16,8 % vprašanih, SDS 14,2 %, SD 7,2 %, na četrtem mestu pa je NSi s 6,7 %. Po tej anketi bi NSi volilo 1,5 % več sodelujočih anketirancev kot pred mesecem dni.

Druge stranke so razporejene takole: Levica 6,5 %, SNS 3,3 %, SMC 2,9 %, SLS 2,3 %, DeSUS 2,2 %, SAB 1,8 %, Dobra država 1,7 %. Približno tretjina vprašanih je bodisi neodločenih, bodisi ne bi izbrali nobene od strank ali bi oddali neveljavno glasovnico.

dr. Anton Stres: "Nauka katoliške cerkve se ne da uvrstiti ne na levo, ne na desno"


Tovrstna ugibanja in sklepanja v pravi kontekst postavi šele poznavanje prave vsebine družbenega nauka Katoliške cerkve, ki, po enem največjih slovenskih katoliških intelektualcev, prof. dr. Antonu Stresu, v svojem bistvu ni ne levičarski in ne desničarski.

Vsebino tega v razmerju do sodobnih družbenih ideologij je aktualni rektor Katoliškega inštituta, sicer doktor filozofije in teologije, leta 2016 razložil v svojem predavanju "Kaj je levo in desno od krščanstva", ki ga je posnela Socialna akademija.

Kot pravi dr. Stres, se je družbeni nauk Katoliške cerkve izoblikoval kot poskus preseči nasprotje med levico in desnico. "Čeprav so papeži poudarjali, da ni to tretja pot, je v resnici to bil nek poskus priti do pogleda na življenje, na družbeno življenje, na proizvodnjo, na družbene odnose, na politične odnose, ki bi upošteval tisto kar je vredno upoštevati, bodisi je to v neki pretirani obliki na desnici in levici."

Dr. Anton Stres o svobodi: "Svoboda ni sama sebi namen, kot jo poudarja večji del liberalizma. Namen svobode je, da omogoči moralnost. Svoboda doseže svoj cilj s tem, ko se človek svobodno odloča kar je dobro, kar je res in kar je prav."


Kot poudarja dr. Stres, je pravična družba solidarna in socialna država zato stvar pravičnosti. Sicer tudi kapitalizem pozna pomoč bližnjemu, ampak ne v imenu pravičnosti, temveč v imenu usmiljenja in dobrote, nadaljuje filozof in teolog. Krščanski družbeni nauk pa poudarja, da ima vsak človek pravico, da je deležen blagostanja neke skupnosti.

"To je pravica, ki mu jo mora država v imenu pravičnosti dati, ne pa da je odvisna od tega, da tisti, ki imajo veliko, so usmiljeni ali ne," poudarja Stres in dodaja, da je država torej v službi pravičnosti in občnega dobrega, zato ima tudi s pomočjo davkov in drugače poseči, da tisto kar je v skupnosti, tako ali drugače porazdeljeno med vse člane.

"To pomeni socialno tržno gospodarstvo in socialno državo," ta pojem definira dr. Stres.

Zato se po njegovih besedah nauka Katoliške cerkve ne da uvrstiti ne na levo ne na desno.

"Zagrizeni pristaši desnice mu bodo očitali levičarstvo, na levici mu bodo očitali desničarstvo. A v bistvu je to pogled na družbeno življenje, ki ga v tej shematiki ni mogoče stlačiti ne na levo ne na desno. In v tem smislu je to neka tretja pot, čeprav ne v smislu izključevanja ali konkretnega družbenega/političnega projekta."





Predavanje dr. Antona Stresa: kaj je levo in desno od krščanstva

https://www.youtube.com/watch?v=4Srb0VHQnwU

KOMENTAR: Rok Čakš
Nekaj je jasno - pot v sredino ni »herezija«
Morda je smela napoved Nove Slovenije, da bo od sedaj naprej "sredinska stranka", torej nekakšen most med levico in desnico, pri čemer bodo odprti za sodelovanje v obe smeri, prav toliko perspektivna, kot hkrati tudi tvegana. A kot vidimo, so očitki, da umik z bolj nacionalistične desnice proti sredini nekakšna "herezija" v luči njene krščansko-demokratske podstati, iz trte izviti. Kot v svojem predavanju lepo pove dr. Anton Stres, krščanstvo samo po sebi ni ne levo in ne desno, hkrati pa ni družbeni in politični projekt, zato si ga ne morejo prisvajati ne na levi ne na desni. Njegov družbeni nauk pa je, na daljici sodobnih delitev kot so socializem-liberalizem, globalizem-nacionalizem ter kolektivizem-individualizem, dejansko nekakšna srednja pot, kot pravi ugledni profesor. Prva javnomnenjska raziskava Mediane (ki velja za bolj kredibilne od tistih od Ninamedie) že nakazuje, da bi se Novi Sloveniji takšna politika lahko obrestovala. Seveda je za končno sklepanje še prehitro, a uspeh slednje bi koristil desnemu bloku kot celoti. Če seveda njegovi protagonisti še imajo ambicijo kdaj prebiti tretjinsko bariero, na katero so obsojeni zadnjih nekaj državnozborskih volitev. Zanimivo je, da tega ne razumejo predvsem volivci SDS-a, ki so med najglasnejšimi kritiki novega manevra NSi. Morda kritike odražajo obžalovanje, da tovrstnega manevra v sredino noče ali pa ni sposobna narediti stranka, ki jo podpirajo in ki je z leti postala del nekakšnega statusa quo v slovenski politiki, ki med levico in desnico ohranja razmerje 2:1. Nedvomno je NSi z repozicioniranjem sprejela zanjo tvegano odločitev, še posebej, če bi ji v bolj desničarski del baze vskočila kakšna tretja stranka. Ampak ta čas se zdi, da so krščanski demokrati desno od sredine edini, ki sploh skušajo kaj spremeniti, pridobiti dodatne odstotke zase in za blok v celoti. Tudi zato se histerično cepetanje tistih, ki so NSi še včeraj pozivali, naj za skupno dobro pomladne desnice naredi nekaj, da pridobi nove volivce, zdi še toliko bolj groteskno.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30