Se nam res obeta nov velik migrantski val? S čim se ukvarja slovenski notranji minister?

Pred dnevi so predstavniki Evropske zveze in Nemčije odpotovali v Turčijo in Grčijo, kjer želijo nadaljevati pogovre o nadziranju pritoka migrantov v Evropo. Nemški notranji minister Seehofer je ob tem opozarjal, da so ti pogovori ključni za preprečitev migrantske krize hujše kot tiste iz leta 2015.

Že nekaj časa turški predsednik Erdogan grozi, da bo odprl vrata Evrope migrantom ter tako destabiliziral regijo in celotno Evropsko zvezo, o čemer smo na Domovina.je že pisali.

Kaj si lahko obetamo od napovedi krize in pogovorov v Turčiji?

Nemški notranji minister predvsem ponavlja, da si ne moremo privoščiti scenarija iz leta 2015. Tiskovni predstavniki nemških oblasti opozarjajo, da je situacija v Grčiji nevarna in zapletena. Predvsem zaradi tega, ker dogovor med Evropsko zvezo in Turčijo iz leta 2016 ne deluje.

Ljudje iz Sirije preko Turčije prihajajo v Egejsko morje in potem naprej v Grčijo. Dogovor o tem, da jih bo Turčija sprejela nazaj v begunska taborišča v Turčiji se ne uresničuje. Del tega dogovora je bila tudi finančna pomoč Turčiji v višini 6 milijard evrov. Erdogan že od samega začetka trdi, da je ta pomoč premajhna in da Turčija ne more stati sama pri reševanju teh vprašanj. V Turčiji namreč trenutno prebiva preko 3.5 milijona sirskih beguncev.

Istočasno se potom svoje izolacijske zunanje politike Združene države Amerike umikajo iz Sirije in prepuščajo Turčiji to sfero vpliva. Delno zaradi svojih notranjih razmer, delno zaradi poskusa umiritve situacije. Na koncu pa bodo to odločitev plačali predvsem Kurdi, ki so "v napoto" Turčiji že stoletja.

Trenutno je v Grčiji preko 50.000 prosilcev za azil. Po ocenah Združenih narodov naj bi bila ta številka celo bližje 90.000. Vrnitev v Turčijo pa je bila izvedena samo za 1800 ljudi. Cilj pogovorov je obuditev dogovora iz leta 2016, kar pa je malo verjetno.

Odgovor Evropske zveze in Slovenije

Notranji ministri Evropske zveze so se danes sestali v Luksemburgu, kjer razpravljajo o drugi poti migrantov in beguncev - preko Sredozemlja. Preveliko breme je namreč trenutno na Italiji, Španiji in Grčiji zato je želja teh držav, da se breme migracij porazdeli med druge države.

Slovenija je zadržana do malteškega dogovora štirih članic EU o začasnem mehanizmu za premeščanje migrantov, rešenih v Sredozemlju, je danes v Luksemburgu poudaril notranji minister Boštjan Poklukar. Tudi sicer po neuradnih informacijah v razpravi ni bilo zaznati pretiranega navdušenja nad rešitvijo četverice.

Poleg tega je naš notranji minister znova protestiral zaradi vnovičnega podaljšanja nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo. Ta ukrep je po njegovih besedah povsem nepotreben in povzroča veliko gospodarsko škodo. Boljše bi bile mešane patrulje, ki jih je predlagala Slovenija, a se Avstrija za zdaj na predlog ni odzvala.