Se nam res obeta nov velik migrantski val? S čim se ukvarja slovenski notranji minister?
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred dnevi so predstavniki Evropske zveze in Nemčije odpotovali v Turčijo in Grčijo, kjer želijo nadaljevati pogovre o nadziranju pritoka migrantov v Evropo. Nemški notranji minister Seehofer je ob tem opozarjal, da so ti pogovori ključni za preprečitev migrantske krize hujše kot tiste iz leta 2015.
Že nekaj časa turški predsednik Erdogan grozi, da bo odprl vrata Evrope migrantom ter tako destabiliziral regijo in celotno Evropsko zvezo, o čemer smo na Domovina.je že pisali.
Nemški notranji minister predvsem ponavlja, da si ne moremo privoščiti scenarija iz leta 2015. Tiskovni predstavniki nemških oblasti opozarjajo, da je situacija v Grčiji nevarna in zapletena. Predvsem zaradi tega, ker dogovor med Evropsko zvezo in Turčijo iz leta 2016 ne deluje.
Ljudje iz Sirije preko Turčije prihajajo v Egejsko morje in potem naprej v Grčijo. Dogovor o tem, da jih bo Turčija sprejela nazaj v begunska taborišča v Turčiji se ne uresničuje. Del tega dogovora je bila tudi finančna pomoč Turčiji v višini 6 milijard evrov. Erdogan že od samega začetka trdi, da je ta pomoč premajhna in da Turčija ne more stati sama pri reševanju teh vprašanj. V Turčiji namreč trenutno prebiva preko 3.5 milijona sirskih beguncev.
Istočasno se potom svoje izolacijske zunanje politike Združene države Amerike umikajo iz Sirije in prepuščajo Turčiji to sfero vpliva. Delno zaradi svojih notranjih razmer, delno zaradi poskusa umiritve situacije. Na koncu pa bodo to odločitev plačali predvsem Kurdi, ki so "v napoto" Turčiji že stoletja.
Trenutno je v Grčiji preko 50.000 prosilcev za azil. Po ocenah Združenih narodov naj bi bila ta številka celo bližje 90.000. Vrnitev v Turčijo pa je bila izvedena samo za 1800 ljudi. Cilj pogovorov je obuditev dogovora iz leta 2016, kar pa je malo verjetno.
Notranji ministri Evropske zveze so se danes sestali v Luksemburgu, kjer razpravljajo o drugi poti migrantov in beguncev - preko Sredozemlja. Preveliko breme je namreč trenutno na Italiji, Španiji in Grčiji zato je želja teh držav, da se breme migracij porazdeli med druge države.
Slovenija je zadržana do malteškega dogovora štirih članic EU o začasnem mehanizmu za premeščanje migrantov, rešenih v Sredozemlju, je danes v Luksemburgu poudaril notranji minister Boštjan Poklukar. Tudi sicer po neuradnih informacijah v razpravi ni bilo zaznati pretiranega navdušenja nad rešitvijo četverice.
Poleg tega je naš notranji minister znova protestiral zaradi vnovičnega podaljšanja nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo. Ta ukrep je po njegovih besedah povsem nepotreben in povzroča veliko gospodarsko škodo. Boljše bi bile mešane patrulje, ki jih je predlagala Slovenija, a se Avstrija za zdaj na predlog ni odzvala.
Že nekaj časa turški predsednik Erdogan grozi, da bo odprl vrata Evrope migrantom ter tako destabiliziral regijo in celotno Evropsko zvezo, o čemer smo na Domovina.je že pisali.
Kaj si lahko obetamo od napovedi krize in pogovorov v Turčiji?
Nemški notranji minister predvsem ponavlja, da si ne moremo privoščiti scenarija iz leta 2015. Tiskovni predstavniki nemških oblasti opozarjajo, da je situacija v Grčiji nevarna in zapletena. Predvsem zaradi tega, ker dogovor med Evropsko zvezo in Turčijo iz leta 2016 ne deluje.
Ljudje iz Sirije preko Turčije prihajajo v Egejsko morje in potem naprej v Grčijo. Dogovor o tem, da jih bo Turčija sprejela nazaj v begunska taborišča v Turčiji se ne uresničuje. Del tega dogovora je bila tudi finančna pomoč Turčiji v višini 6 milijard evrov. Erdogan že od samega začetka trdi, da je ta pomoč premajhna in da Turčija ne more stati sama pri reševanju teh vprašanj. V Turčiji namreč trenutno prebiva preko 3.5 milijona sirskih beguncev.
Istočasno se potom svoje izolacijske zunanje politike Združene države Amerike umikajo iz Sirije in prepuščajo Turčiji to sfero vpliva. Delno zaradi svojih notranjih razmer, delno zaradi poskusa umiritve situacije. Na koncu pa bodo to odločitev plačali predvsem Kurdi, ki so "v napoto" Turčiji že stoletja.
Trenutno je v Grčiji preko 50.000 prosilcev za azil. Po ocenah Združenih narodov naj bi bila ta številka celo bližje 90.000. Vrnitev v Turčijo pa je bila izvedena samo za 1800 ljudi. Cilj pogovorov je obuditev dogovora iz leta 2016, kar pa je malo verjetno.
Odgovor Evropske zveze in Slovenije
Notranji ministri Evropske zveze so se danes sestali v Luksemburgu, kjer razpravljajo o drugi poti migrantov in beguncev - preko Sredozemlja. Preveliko breme je namreč trenutno na Italiji, Španiji in Grčiji zato je želja teh držav, da se breme migracij porazdeli med druge države.
Slovenija je zadržana do malteškega dogovora štirih članic EU o začasnem mehanizmu za premeščanje migrantov, rešenih v Sredozemlju, je danes v Luksemburgu poudaril notranji minister Boštjan Poklukar. Tudi sicer po neuradnih informacijah v razpravi ni bilo zaznati pretiranega navdušenja nad rešitvijo četverice.
Poleg tega je naš notranji minister znova protestiral zaradi vnovičnega podaljšanja nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo. Ta ukrep je po njegovih besedah povsem nepotreben in povzroča veliko gospodarsko škodo. Boljše bi bile mešane patrulje, ki jih je predlagala Slovenija, a se Avstrija za zdaj na predlog ni odzvala.
Povezani članki
Zadnje objave
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike
22. 4. 2024 ob 10:40
Prevozniška družba Arriva tudi za moške uporablja ženski slovnični spol
22. 4. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
4 komentarjev
Friderik
Kdor prvič popusti izsisljevanju, bo moral še drugič. Edini odgovor izsiljevanju je ne.
STAJERKA2021
Bežijo zato, ker jim nekdo da sredstva, pametne telefone, napotke in jih usmerja v Evropo. Od kod tem ljudem denar za tako 3.000 km dolgo pot . Kdo jim plačuje ta turizem? Kopica ljudi ima visoke zaslužke za te ljudi, ki HOČEJO V EVROPO. Vsak od nas nekaj hoče, pa zato ne gre k sosedu in TO ZAHTEVA! Naj si raje doma uredijo življenje in začnejo z obnovo.
MEFISTO
Tudi v našem starodavnem mestu vsak dan srečujem vse več novih mumij, moških arabskega videza in črncev obeh spolov.
Odkod vse so ti ljudje, kaj počnejo pri nas in od česa živijo?
Pred dnevi je upravna enota v nekoč slovenski Ljubljani zaradi množice strank doživela kolaps.
Pa menda ne mislite, da se je to zgodilo zaradi Slovencev?
Ne, zaradi tujcev, ki si želijo še pred zimo zagotoviti pravico do slovenskega državljanstva ali do stalnega ali začasnega bivanja v Sloveniji, z njo vred pa še do stanovanja in do socialne apanaže.
Slovenija je tako bogata in usmiljena dežela, da si lahko leva ljudska oblast pred tem zatiska oči in da smejo predsednik vlade, vlada in minister za notranje zadeve spati spanje pravičnega.
Slovenija pa izginja!
amelie
Hvala Bogu za nemškega notranjega ministra in njegovo zdravo pamet ..
In kako to, da ljudje iz Sirije še vedno bežijo ?
Kot sem razumela, so Sirijo stolkli že dovolj in naj bi se državljani lahko vrnili v svojo domovino.
KOMU je v interesu to globalno preseljevanje in načrtno mešanje prebivalstva na planetu?
Naj me kdo poduči o koristnosti tega početja!
Našega notranjega ministra pa skrbi meja z Avstrijo bolj kot pa južna meja ?
Zakaj le ?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.