Se lahko bojimo vojne med ZDA in Severno Korejo? Kakšne so opcije?
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Ameriški predsednik je v torek javno zagrozil, da bodo na grožnje Severne Koreje ZDA odgovorile z "ognjem in gnevom, kot ga svet še ni videl".
Severna Koreja je vrnila z napovedjo napada ameriškega otoka Gvam v Zahodnem Tihem oceanu s 163.000 prebivalci.
Odločitve za ZDA niso lahke. Kljub izredno napetemu vzdušju pa nekateri strokovnjaki še vedno menijo, da se vojne - vsaj zaenkrat - ni treba bati.
In kakšne so po pisanju Bloomberga opcije rešitve problema Severne Koreje?
Kirurški napad, torej napad, v katerem bi bila tarča zgolj vojaški cilji, se verjetno ne bi posrečil. V Severni Koreji so raketna izstrelišča in jedrski objekti skriti v goratem reliefu in razpršeni po celotni državi. Če ZDA ne bi uspela zadeti teh tarč, bi napadi severnokorejskih raket ogrozili 10 milijonov prebivalcev Seula, 38 milijonov ljudi v Tokiu in več tisoč ameriških vojakov v Aziji.
Množična kopenska invazija tudi ne bi bila dobra opcija, saj bi mobilizacija sil, potrebna za takšen napad, hitro pritegnila pozornost severnokorejskega režima. Sprožila bi lahko preventivni napad, najverjetneje spet na Južno Korejo z raketami, nameščenimi tik ob meji.
Tu pa je doma kar 1,9 % svetovne ekonomije. "Humanitarna kriza in ekonomska rekonstrukcija po takšnem nuklearnem konfliktu bi zahtevala mednarodno sodelovanje velikega obsega med Kitajsko, ZDA in Evropsko unijo in verjetno bi potrebovali več kot desetletje, da bi ponovno zgradili ekonomijo," pravi Rajiv Biswas, ekonomist za Azijo in Pacifik za londonsko podjetje IHS Markit.
K ohladitvi ozračja verjetno ne bi pripomogla niti zamenjava severnokorejske oblasti. Čeprav je Kim študiral v Švici, ga očitno Zahodne vrednote v njegovem vladanju niso preveč nagovorile. V razmišljanju pa se ne sme pozabiti na kliko, ki ga obdaja: seznam nezaželjenih bi bil precej dolg. Tu je še Kitajska, ki bi v strahu pred ameriškimi silami na svojih mejah in potencialno množico beguncev najverjetneje podprla obstoječi severnokorejski režim.
Strokovnjaki pa vseeno ocenjujejo, da se vojne, vsaj zaenkrat, še ni treba bati, piše BBC. Razlogi so naslednji:
Ameriški predsednik je v torek javno zagrozil, da bodo na grožnje Severne Koreje ZDA odgovorile z "ognjem in gnevom, kot ga svet še ni videl".
Severna Koreja je vrnila z napovedjo napada ameriškega otoka Gvam v Zahodnem Tihem oceanu s 163.000 prebivalci.
Odločitve za ZDA niso lahke. Kljub izredno napetemu vzdušju pa nekateri strokovnjaki še vedno menijo, da se vojne - vsaj zaenkrat - ni treba bati.
In kakšne so po pisanju Bloomberga opcije rešitve problema Severne Koreje?
Kirurški napad ali invazija na polno?
Kirurški napad, torej napad, v katerem bi bila tarča zgolj vojaški cilji, se verjetno ne bi posrečil. V Severni Koreji so raketna izstrelišča in jedrski objekti skriti v goratem reliefu in razpršeni po celotni državi. Če ZDA ne bi uspela zadeti teh tarč, bi napadi severnokorejskih raket ogrozili 10 milijonov prebivalcev Seula, 38 milijonov ljudi v Tokiu in več tisoč ameriških vojakov v Aziji.
Množična kopenska invazija tudi ne bi bila dobra opcija, saj bi mobilizacija sil, potrebna za takšen napad, hitro pritegnila pozornost severnokorejskega režima. Sprožila bi lahko preventivni napad, najverjetneje spet na Južno Korejo z raketami, nameščenimi tik ob meji.
Tu pa je doma kar 1,9 % svetovne ekonomije. "Humanitarna kriza in ekonomska rekonstrukcija po takšnem nuklearnem konfliktu bi zahtevala mednarodno sodelovanje velikega obsega med Kitajsko, ZDA in Evropsko unijo in verjetno bi potrebovali več kot desetletje, da bi ponovno zgradili ekonomijo," pravi Rajiv Biswas, ekonomist za Azijo in Pacifik za londonsko podjetje IHS Markit.
Zamenjava oblasti verjetno ne bi prinesla sprememb
K ohladitvi ozračja verjetno ne bi pripomogla niti zamenjava severnokorejske oblasti. Čeprav je Kim študiral v Švici, ga očitno Zahodne vrednote v njegovem vladanju niso preveč nagovorile. V razmišljanju pa se ne sme pozabiti na kliko, ki ga obdaja: seznam nezaželjenih bi bil precej dolg. Tu je še Kitajska, ki bi v strahu pred ameriškimi silami na svojih mejah in potencialno množico beguncev najverjetneje podprla obstoječi severnokorejski režim.
Kljub temu vsaj trije razlogi, zakaj se vojne (še) ni treba bati
Strokovnjaki pa vseeno ocenjujejo, da se vojne, vsaj zaenkrat, še ni treba bati, piše BBC. Razlogi so naslednji:
- Nihče si vojne ne želi - še manj pa na korejskem polotoku, saj ne bi služila interesom nikogar. Cilj severnokorejskega režima je - obstati. Napad s strani ZDA bi ga zgolj ogrozil. Kot pravi BBC-jev dopisnik za obrambo Jonathan Marcus, bi napad Severne Koreje na ZDA takoj sprožil širšo vojno - režim Kim Jonga pa verjetno ne želi biti samomorilen. S kopičenjem jedrskega orožja je Severna Koreja ustvarila finančni obrambni zid, saj so zaradi tega občutno poskočili stroški uničenja orožja. Tudi Andrei Lankov z univerze Kookmin v Seulu meni, da je možnost konflikta "zelo majhna", vendar da se je treba zavedati, da bo Severna Koreja začela govoriti o diplomaciji šele takrat, ko bo "zbrisala Chicago z zemljevida".
- Vidimo le besede, ne dejanj - čeprav je Donald Trump morda Severni Koreji namenil besede, nenavadno ostre za ameriškega predsednika, to še ne pomeni, da se ZDA pripravlja v vojno akcijo. Po julijskih testnih severnokorejskih raketah so ZDA odgovorile na drugačen način - preko sankcij Varnostnega sveta OZN. Kljub temu nekateri analitiki menijo, da bi v današnjem napetem ozračju nepremišljena poteza lahko sprožila nenamensko vojno.
- Na tem smo bili že prej - ZDA in Severna Koreja sta bili v zelo konfliktnem vzdušju že leta 1994, ko Pjongjang ni dovolil mednarodnim inšpektorjem v svoje jedrne objekte. Nazadnje je zmagala diplomacija. Grožnje Severne Koreje prav tako niso nove - tekom let je večkrat grozila tako ZDA, kot Japonski in Južni Koreji. In čeprav se dandanašnje besede iz Bele hiše slišijo grozljivo napadalne, ostaja Južna Koreja mirna.
Povezani članki
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.