Se lahko bojimo vojne med ZDA in Severno Korejo? Kakšne so opcije?

1
Uredništvo

Embed from Getty Images
Ameriški predsednik je v torek javno zagrozil, da bodo na grožnje Severne Koreje ZDA odgovorile z “ognjem in gnevom, kot ga svet še ni videl”

Severna Koreja je vrnila z napovedjo napada ameriškega otoka Gvam v Zahodnem Tihem oceanu s 163.000 prebivalci. 

Odločitve za ZDA niso lahke. Kljub izredno napetemu vzdušju pa nekateri strokovnjaki še vedno menijo, da se vojne – vsaj zaenkrat – ni treba bati. 

In kakšne so po pisanju Bloomberga opcije rešitve problema Severne Koreje?

Kirurški napad ali invazija na polno?

Kirurški napad, torej napad, v katerem bi bila tarča zgolj vojaški cilji, se verjetno ne bi posrečil. V Severni Koreji so raketna izstrelišča in jedrski objekti skriti v goratem reliefu in razpršeni po celotni državi. Če ZDA ne bi uspela zadeti teh tarč, bi napadi severnokorejskih raket ogrozili 10 milijonov prebivalcev Seula, 38 milijonov ljudi v Tokiu in več tisoč ameriških vojakov v Aziji.

Množična kopenska invazija tudi ne bi bila dobra opcija, saj bi mobilizacija sil, potrebna za takšen napad, hitro pritegnila pozornost severnokorejskega režima. Sprožila bi lahko preventivni napad, najverjetneje spet na Južno Korejo z raketami, nameščenimi tik ob meji.

Tu pa je doma kar 1,9 % svetovne ekonomije. “Humanitarna kriza in ekonomska rekonstrukcija po takšnem nuklearnem konfliktu bi zahtevala mednarodno sodelovanje velikega obsega med Kitajsko, ZDA in Evropsko unijo in verjetno bi potrebovali več kot desetletje, da bi ponovno zgradili ekonomijo,” pravi Rajiv Biswas, ekonomist za Azijo in Pacifik za londonsko podjetje IHS Markit.

Zamenjava oblasti verjetno ne bi prinesla sprememb

K ohladitvi ozračja verjetno ne bi pripomogla niti zamenjava severnokorejske oblasti. Čeprav je Kim študiral v Švici, ga očitno Zahodne vrednote v njegovem vladanju niso preveč nagovorile. V razmišljanju pa se ne sme pozabiti na kliko, ki ga obdaja: seznam nezaželjenih bi bil precej dolg. Tu je še Kitajska, ki bi v strahu pred ameriškimi silami na svojih mejah in potencialno množico beguncev najverjetneje podprla obstoječi severnokorejski režim.

Kljub temu vsaj trije razlogi, zakaj se vojne (še) ni treba bati

Strokovnjaki pa vseeno ocenjujejo, da se vojne, vsaj zaenkrat, še ni treba bati, piše BBC. Razlogi so naslednji:

  1. Nihče si vojne ne želi – še manj pa na korejskem polotoku, saj ne bi služila interesom nikogar. Cilj severnokorejskega režima je – obstati. Napad s strani ZDA bi ga zgolj ogrozil. Kot pravi BBC-jev dopisnik za obrambo Jonathan Marcus, bi napad Severne Koreje na ZDA takoj sprožil širšo vojno – režim Kim Jonga pa verjetno ne želi biti samomorilen. S kopičenjem jedrskega orožja je Severna Koreja ustvarila finančni obrambni zid, saj so zaradi tega občutno poskočili stroški uničenja orožja. Tudi Andrei Lankov z univerze Kookmin v Seulu meni, da je možnost konflikta “zelo majhna”, vendar da se je treba zavedati, da bo Severna Koreja začela govoriti o diplomaciji šele takrat, ko bo “zbrisala Chicago z zemljevida”.
  2. Vidimo le besede, ne dejanj – čeprav je Donald Trump morda Severni Koreji namenil besede, nenavadno ostre za ameriškega predsednika, to še ne pomeni, da se ZDA pripravlja v vojno akcijo. Po julijskih testnih severnokorejskih raketah so ZDA odgovorile na drugačen način – preko sankcij Varnostnega sveta OZN. Kljub temu nekateri analitiki menijo, da bi v današnjem napetem ozračju nepremišljena poteza lahko sprožila nenamensko vojno.
  3. Na tem smo bili že prej – ZDA in Severna Koreja sta bili v zelo konfliktnem vzdušju že leta 1994, ko Pjongjang ni dovolil mednarodnim inšpektorjem v svoje jedrne objekte. Nazadnje je zmagala diplomacija. Grožnje Severne Koreje prav tako niso nove – tekom let je večkrat grozila tako ZDA, kot Japonski in Južni Koreji. In čeprav se dandanašnje besede iz Bele hiše slišijo grozljivo napadalne, ostaja Južna Koreja mirna.
Print Friendly
DELI

1 komentar

  1. Situacija je na las podobna oni izpred dveh desetletij na Balkanu.
    Takrat je samodržec Milošević grozil nam , Hrvatom in ostalim narodom bivše Jugoslavije. Evropa se je odzvala evropsko. Polslala je sladoledarje, ki so povečevali zmedo in nekaj senilnih politikov kot sta bila Van der Brook in Solana, ki sta do besnosti podpisovala mirovne sporazaume z Miloševićem, ki se je norčeval iz celega svata. lekcijo je razumel šele takrat, ko je NATO začel bombardirati Srbijo.
    Tudi Kim jong Ill je takšnega formata, ki razume le bombe. In Američani jih mu naj stresejo nekaj 1000 ton in mir bo na Korejskem polotoku.
    Mirovniki, ki si želijo miru, pa se naj odpravijo v Severno korejo in ga po mili volji uživajo sprestrašenim in obubožanim ljudstvom.
    Država, ki ne more prehraniti svoje obubožano ljudstvo ne sem pretiti nikomur.

Komentiraj