Se je večina na US ustrašila javne obravnave (proti)ustavnosti delovanja SD in Levice? Kovačič napovedal pritožbo na ESČP

POSLUŠAJ ČLANEK
Ustavno sodišče je po sprejemu pobude za oceno (proti)ustavnosti delovanja strank Socialnih demokratov in Levice ter programa Levice v absolutno prednostno obravnavo včeraj pobudo zavrnilo kot »očitno neutemeljeno«. Sodišče sedaj ne bo opravilo javne obravnave, ki bi jo moralo ob sprejemu zadeve v obravnavo.

Odločitev je bila sprejeta s tremi odklonilnimi ločenimi mnenji dr. Jakliča, dr. Svetliča in Šorlija, kjer je med drugim zapisan dvom v "očtno neutemeljenost" pobude ter izpostavljeno, da je neobravnava velika zamujena priložnost ter tudi, da se je večina na Ustavnem sodišču želela izogniti javni objavi, ki bi bila po ocenah avtorejv ločenih mnenj potrebna.

Avtor pobude Vili Kovačič meni, da se večina sodnikov javnosti boji, napovedal je tudi pritožo na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Problematično nedistanciranje od zločinskega režima in nasprotovanje demokratični ureditvi ter pravici do zasebne lastnine


Vili Kovačič je pobudo na Ustavno sodišče naslovil z očitki, ki smo jih podrobneje že predstavili; da se stranka Socialnih demokratov ni distancirala od Komunistične partije, Zveze komunistov Jugoslavije in Zveze komunistov Slovenije, kar je po oceni pobudnika pokazala z mnogimi dejanji.

Kovačič je protiustavnost očital tudi programu Levice v delih, ki po njegovi oceni direktno nasprotujejo ustavi, zadevajo nacionalizacijo podjetij in velikih kmetijskih zemljišč ter nasprotujejo aktualni državni ureditvi.

Šest sodnikov US Kovačičevo pobudo označilo za »očitno neutemeljeno«


Sodišče je ocenilo, da očitana dejanja SD in Levice ne ogrožajo vrednot človekovega dostojanstva, ki jih varuje 63. člen ustave, prav tako pa da ne pomenijo ustavno nedopustnega načina delovanja.

Večina sodnikov je zapisala, da »kakršno koli zavzemanje bodisi v programu Levice bodisi z izjavami oziroma dejanji članov ali stranke za drugačno gospodarsko-družbeno ureditev, vključno z ideologijo, ki bi temeljila na družbeni lastnini proizvodnih sredstev in delavskem upravljanju podjetij, ne bi bilo protiustavno delovanje«.

Prav tako po oceni sodišča uporaba simbolov komunističnega sistema in izražanje naklonjenosti osebam iz prejšnjega sistema ne pomeni spodbujanja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, niti razpihovanja narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva, niti spodbujanja k vojni in nasilju, je zapisala sodniška večina.

Na podlagi očitkov po oceni sodnikov tudi ni mogoče ugotoviti, da se stranki nista distancirali od ideologije nekdanjega totalitarnega režima tako, da bi iz očitanega zavzemanja in delovanja izhajala kakršna koli grožnja ustavnim vrednotam iz 63. člena ustave. Dejanja SD-ja in Levice "očitno ne pomenijo ustavnega nedopustnega načina delovanja z uporabo sile ali groženj", so zapisali.

Se pa z odločitvijo niso strinjali vsi sodniki. Trije so se podpisali pod odklonilni ločeni mnenji.

Jaklič: Potrebna bi bila javna obravnava, US bi moralo v primeru protiustavnosti razveljaviti akte in prepovedati protiustavno delovanje političnih strank


Sodnik ddr. Klemen Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju, ki se mu je pridružil tudi sodnik Marko Šorli, sprva izpostavlja, da je v pristojnosti ustavnega sodišča odločati o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank ter akte v primeru protiustavnosti razveljaviti, protiustavno delovanje pa prepovedati – pri čemer pa ne gre za pristojnost prepovedi politične stranke. Stranko bi bilo mogoče prepovedati šele, če bi s protiustavnimi dejanji oz. ohranjanjem aktov, nadaljevala tudi po prepovedi, piše Jaklič, ki morebitno prepoved oz. izbris stranke označi za neutemeljeno. Meni pa, da bi se moralo ustavno sodišče resneje ukvarjati s prvima dvema pristojnostima, in oceni, da ne drži, »da so z vidika zatrjevane protiustavnosti aktov in posameznih dejanskih ravnanj navedbe v pobudi očitno neutemeljene«.

Nadalje opozori, da »že iz precedenčne odločbe Ustavnega sodišča o nedopustnosti poimenovanja Titove ceste izhaja, da nosilci javne oblasti te ne morejo izvrševati na način, ki služi poveličevanju (glorifikaciji) osebnosti iz polpretekle totalitarne zgodovine,« saj to prizadene dostojanstvo žrtev totalitarnega sistema in njihovih bližnjih ter krši minimum obče človeške morale. Klanjanje kipu Kidriča je po oceni Jakliča lahko še višja stopnja poveličevanja totalitarne osebnosti od poimenovanja ulice.

Po njegovi oceni bi bilo treba z javno obravnavo preveriti, ali je šlo pri najvišjih predstavnikih SD za namen poveličevanja Kidriča. »Ker bi bilo pravi pomen in status ravnanj šele treba ugotoviti, ne gre za zadevo, ki jo je moč kot očitno neutemeljeno zavreči, še preden se jo vzame v obravnavo,« oceni Jaklič.

»Podobno kot pri simbolnih ravnanjih poveličevanja totalitarnih voditeljev po moji oceni velja tudi za primer določb v statutih političnih strank, na podlagi katerih bi se stranke npr. zavzemale za spremembo ustavne ureditve do te mere, da bi odpravile svobodno gospodarsko pobudo, zasebno lastnino nad produkcijskimi sredstvi ipd,« je še zapisal Jaklič, ki je ocenil, da se je večina na sodišču želela izogniti javni obravnavi zadeve.

Dr. Svetlič: Gre za zamujeno priložnost, da bi US odgovorilo na vprašanja, ki neposredno zadevajo našo demokratično kulturo in so že od nastanka države vir razhajanj


Sodnik dr. Rok Svetlič v svojem odklonilnem ločenem mnenju uvodoma opozarja, da so se totalitarizmi 20. stoletja porajali prav kot projekti strank. Po njegovi oceni je bila s tokratno odločitvijo US »zamujena priložnost, da bi Ustavno sodišče odgovorilo na vprašanja, ki neposredno zadevajo našo demokratično kulturo in so že od nastanka države vir razhajanj«.

Tudi on meni, da glede na navedeno s strani večine sodnikov ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je pobuda "očitno neutemeljena". Meni, da bi jo morali sprejeti v obravnavo in o njej odločiti. »V času poglabljanja družbene razklanosti, porasta populizmov in militarizma bi bila ustavnopravna opredelitev meje, do katere gredo lahko s svojo retoriko in programom politične stranke, dragocen prispevek k utrditvi demokratične kulture,« v odklonilnem ločenem mnenju zapiše dr. Svetlič.

Glede konkretnih obtožb predlagatelja o programu stranke Levica med drugim zapiše, da »militantne izjave upravičujejo vtis, da glede načina realizacije političnih ciljev ni mogoče izključiti strategij, ki so z demokratičnimi institucijami nezdružljive«.

Prav tako se ustavi ob klanjanju kipu Kidriča ne le kot državniku, ampak kot protagonistu revolucionarnega prevzema oblasti, kjer tudi z načinom poklona nakazujejo na »brezpogojno podreditev avtoriteti«. Opozori tudi na preteklo odločitev Ustavnega sodišča glede oblastnega poveličevanja (U-I-109/107): »Ne samo žrtve ali nasprotniki prejšnjega režima, temveč tudi druga javnost lahko takšno ravnanje oblasti v sedanjem času razume kot novo oblikovano oblastno podporo nekdanjemu komunističnemu režimu«.

Nazadnje Svetlič opozori, da je z zavrnitvijo zamujena tudi priložnost, da bi pravni diskurz odgovoril na vprašanje združljivosti določenih idej in politik z veljavnim pravnim redom ter vprašanje  (ne)utemeljenega povezovanje liberalne demokracije z zasebno lastnino in tržnim gospodarstvom, kjer med drugim opozori, da so vse družbe, ki so v ustavni red vključile "spreminjanje nosilcev kapitala", utrpele hud kulturni in civilizacijski zaostanek.

Kovačič: Na Ustavnem sodišču se gredo politiko, ne pravo


Kovačič se je na odločitev odzval s spodnjim tvitom, kjer je že napovedal tudi pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.

https://twitter.com/DrzavljanK/status/1506694088472547329

Za Domovino pa je komentiral še ločena mnenja. Na pritrdilni ločeni mnenji, kjer sodnici dr. Špelca Mežnar in dr. Katja Šugman Stubbs pišeta o tem, da se Ustavno sodišče »ne bo pustilo zlorabiti v politične namene«, Kovačič odgovarja, da Ustavno sodišče je »zlorabljeno v politične namene« in ga kot državljan v podrejeni vlogi nikakor ne zlorablja sam. Po njegovih besedah se na Ustavnem sodišču »gredo politiko, ne pravo«.

Po njegovih besedah se večina na US boji javne obravnave oz. javnosti. Zavzel se je tudi za odpravo tajnosti sodnih obravnav, saj da bo tako kvaliteta odgovornost pri sojenju ob spremljanju javnosti po njegovem mnenju bistveno višja.

Vnovič je poudaril tudi, da se sam ne zavzema za ukinitev strank ali njihov izbris, ampak ukinitev totalitarnih praks teh dveh strank.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike