Še je mogoče podpreti pobudo, ki bi pomagala zamejskim Slovencem in manjšinam v Sloveniji
POSLUŠAJ ČLANEK
Širom Evropske unije trenutno poteka kampanja, ki bi lahko močno pomagala tudi Slovencem v zamejstvu – pa tudi manjšinam v Sloveniji. Gre za evropsko državljansko pobudo, ki si prizadeva za možnost financiranja regij, na katerih živijo manjšine iz kohezijskih sredstev EU, kar bi močno pomagalo pri ohranjanju slovenstva v zamejstvu, so navedli na vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Prav tako bi v primeru uspeha pobude evropska kohezijska sredstva lahko črpali tudi v obmejnih območjih Sloveniji (v Istri in Pomurju), kjer sta prisotni italijanska in madžarska manjšina, kar bi pripomoglo k razvoju teh območij in preprečilo izseljevanje iz njih. »Slovenija bi lažje prišla do evropskih sredstev in jih več dobila, če bi se primerno angažirala,« so navedli na ministrstvu.
Pobudo so začeli Szeklerji, madžarska manjšina v Romuniji, a ta koristi prinaša vsem evropskim manjšinam. Manjšinam sicer po navedbah pobudnikov te zakonodaje v EU pripada približno 50 milijonov ljudi.
Uspeh pobude bi, če bi ta postala zakonodaja, prinesel razvoj infrastrukture, šol in lokalnega gospodarstva, kar bi pomagalo zmanjšati izseljevanje iz teh (pretežno obmejnih) regij ekonomsko prikrajšanim nacionalnim regijam pomagalo, da ohranijo svoje prebivalstvo.
Kadar je regija, v kateri živi določena manjšina, odvisna od pomoči vlade države, v kateri živi, gre za neposreden vpliv vlade na to manjšino. V primeru možnosti financiranja iz kohezijskih sredstev pa bi te regije lahko same poskrbele za svoje preživetje in zaščito svoje etnične, jezikovne in kulturne raznolikosti.
Medtem kot imajo nekaj manj težav Slovenci v Porabju, pa smo o nekaterih težavah Slovencev v Italiji smo pred časom poročali tudi na Domovini. Slovenci na Koroškem pa se prav tako že leta borijo za svoj obstanek. Še vedno tako niso dočakali dvojezičnih krajevnih napisov v krajih, kjer naj bi ti stali že dolgo, v zadnjih tednih pa še pogosteje prihaja do uničevanja (prebarvanja) slovenskih poimenovanj na dvojezičnih tablah.
Po Lizbonski pobudi imajo evropski državljani možnost predlaganja zakonodaje. Evropska državljanska pobuda je instrument takšnega predloga. Da Evropska komisija nek predlog dejansko obravnava, morajo pobudniki v celotni EU zbrati vsaj milijon podpisov, hkrati pa mora vsaj sedem držav članic prekoračiti določen kvorum, da Evropska komisija njihovo pobudo obravnava. Kljub temu je postopek do spremembe zakonodaj nato še precej dolg. Doslej je bilo uspešnih šest državljanskih pobud.
Pobudniki so potreben en milijon podpisov že zbrali, šest držav od sedmih potrebnih je tudi že preseglo predpisan kvorum. Manjka torej le še sedma država z dovolj podpisi. Prav Slovenija je poleg Španije država, ki ji manjka najmanj podpisov, da doseže potrebno število.
Sloveniji manjka še 2.500 podpisov. Čas za zbiranje podpisov je še do 7. februarja, svoj podpis pobudi pa vsi polnoletni državljani članic EU lahko enostavno prispevate na tej povezavi.
Prav tako bi v primeru uspeha pobude evropska kohezijska sredstva lahko črpali tudi v obmejnih območjih Sloveniji (v Istri in Pomurju), kjer sta prisotni italijanska in madžarska manjšina, kar bi pripomoglo k razvoju teh območij in preprečilo izseljevanje iz njih. »Slovenija bi lažje prišla do evropskih sredstev in jih več dobila, če bi se primerno angažirala,« so navedli na ministrstvu.
Pobudo so začeli Szeklerji, madžarska manjšina v Romuniji, a ta koristi prinaša vsem evropskim manjšinam. Manjšinam sicer po navedbah pobudnikov te zakonodaje v EU pripada približno 50 milijonov ljudi.
Zakaj si regije, v katerih živijo narodne manjšine, prizadevajo za dostop do kohezijskih sredstev?
Uspeh pobude bi, če bi ta postala zakonodaja, prinesel razvoj infrastrukture, šol in lokalnega gospodarstva, kar bi pomagalo zmanjšati izseljevanje iz teh (pretežno obmejnih) regij ekonomsko prikrajšanim nacionalnim regijam pomagalo, da ohranijo svoje prebivalstvo.
Kadar je regija, v kateri živi določena manjšina, odvisna od pomoči vlade države, v kateri živi, gre za neposreden vpliv vlade na to manjšino. V primeru možnosti financiranja iz kohezijskih sredstev pa bi te regije lahko same poskrbele za svoje preživetje in zaščito svoje etnične, jezikovne in kulturne raznolikosti.
Medtem kot imajo nekaj manj težav Slovenci v Porabju, pa smo o nekaterih težavah Slovencev v Italiji smo pred časom poročali tudi na Domovini. Slovenci na Koroškem pa se prav tako že leta borijo za svoj obstanek. Še vedno tako niso dočakali dvojezičnih krajevnih napisov v krajih, kjer naj bi ti stali že dolgo, v zadnjih tednih pa še pogosteje prihaja do uničevanja (prebarvanja) slovenskih poimenovanj na dvojezičnih tablah.
Sloveniji nekaj še manjka nekaj podpisov, čas pa se izteka
Po Lizbonski pobudi imajo evropski državljani možnost predlaganja zakonodaje. Evropska državljanska pobuda je instrument takšnega predloga. Da Evropska komisija nek predlog dejansko obravnava, morajo pobudniki v celotni EU zbrati vsaj milijon podpisov, hkrati pa mora vsaj sedem držav članic prekoračiti določen kvorum, da Evropska komisija njihovo pobudo obravnava. Kljub temu je postopek do spremembe zakonodaj nato še precej dolg. Doslej je bilo uspešnih šest državljanskih pobud.
Pobudniki so potreben en milijon podpisov že zbrali, šest držav od sedmih potrebnih je tudi že preseglo predpisan kvorum. Manjka torej le še sedma država z dovolj podpisi. Prav Slovenija je poleg Španije država, ki ji manjka najmanj podpisov, da doseže potrebno število.
Sloveniji manjka še 2.500 podpisov. Čas za zbiranje podpisov je še do 7. februarja, svoj podpis pobudi pa vsi polnoletni državljani članic EU lahko enostavno prispevate na tej povezavi.
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
3 komentarjev
Kraševka
Peter, hvala za podano RAZISKAVO.
Vedno je dobro vedeti kdo smo in kje so naši bližnji "sorodniki".
APMMB2
Čas je, da v Sloveniji pričnemo razpravljati tudi o Nemški manjšini.
Zgodovina Slovencev je prepletena z Nemci.
Veliki del Avstrije, pa tudi Severne Italije so Slovenci poseljevali, vednar si izgubivali ozemlje. Pričeli so govoriti nemško in italijansko, nravi pa niso menjali. Če namreč boj temeljito pogledamo običaje Avstrijcev, ali pa Italijanov ob slovevnski meji, vidimo, da so pravzaprav ti prebivalci Slovenci, ki govorijo nemško ali italijansko.
Vprašati se moramo, zakaj so Slovenci opustili slovenščino in se potujčili?
Potujčevanje ni bilo nasilno, vsaj zgodovinski viri o tem ne poročajo. Šlo je za prirodno asimilacijo.
Kljub temu, pa je slovenska zgodovina polna sovraštva tako do Nemcev (Avstrijcev) kot Italijanov.
Res je, da so se napetosti začele pojavljati šele sredi 19. stoletja in dosegle vrhunec z okupacijo v 2. svetovni vojni. Od takrat je minilo že tričetrt stoletja in čas je, da se narodi med seboj pomirijo in si oprostijo.
Pomiritev bo največ koristi prinesla prav Slovencem. Namreč od vojne naprej sta Jugoslavija in seveda tudi republika Slovenija vzpodbujali sovražtvo, saj smo živeli v komunistični državi v kateri so komunisti prišli na oblast z nasiljem, ki ga niso izvajali le nad Slovebci, temveč tudi nad Italijani in Nemci. Z Nemci so posbno kruto obračunali saj so jih pobili in pregnali, tako da od sicer številčne manjšine ni ostalo skoraj nič.
Kljub temu pa je skorajda nemogoče izbrisati preteklost in sledi Nemcev v Sloveniji.Če bi prišlo do resnejše pomiritve, bi bili Avstrici presenečeni, saj bi se izkazalo, da se imajo prav Slovencem zahvaliti, da so Avstrijci in ne Nemci.
Vse nemške kraljevina in kneževine so se združile v Nemčijo, samo Avstrija ne. Zakaj? Zato, ker imajo Avstrijci slovenske korenine, ker so v bistvu nemško govoreči Slovenci.
Zakaj bi se potemtakem sovražili? Ali se Švicarji sovražijo, ko eni govorijo nemško, drugi francosko in terji italijansko?
Danes tudi ni več nobene nevarnosti, da bi Slovenci asimilirali.
Imamo svojo državo, imamo svoj jezik in bogato kulturo. Na leto tiskamo na tisoče knjig. Slovenščina je danes eden najbolj čislanih jezikov, s katerim lahko izražamo vse in ne potrebujemo pomoi drugih jezikov.
Nič hudega ne bi bilo, če bi priznali, da je bil Maribor nekoč nemško mesto in da bi Avstrici priznali, da je bil Gradec pretežno slovenski.
Seveda do takšnega spoznanja lahko pride samo z dialogom, s sodelovanjem.
Ali ni že čas, da nehamo s sovraštvom in pričenemo s prijeteljstvom.
Če se bomo pogovarjali, bo v danšnji stavrnosti to prej Angeščina, kot pa Slovenščina, ki bi ogrozila Avstrijce, ali Nemščina, ki bi ogrozila Slovence.
Obojim, Avstrijcem in Slovevcem pa bi koristilo, če bi se boje poznali in se učili nemščine in slovensščine. Ne s prisilo, ampak zato, da bi se bolje razumeli.
Kraševka
APMMB2 Zelo dober prikaz, da dejansko živijo Slovenci širom po Italiji in Avstriji. Nekoč sem se pogovarjala z znanim Slovencem, ki mi je dejal: "Ja, saj te gorenske narodne noše, so AVSTRIJSKE." Jaz pa sem ga vprašala: "Zakaj pa ne razmišljate, da so Avstrijske narodne noše Slovenske"? Potem pa je dejal, da v to smer res še ni razmišljal. Tudi z TRŽAČANIMI je tako, da avtohtoni prebivalec Trsta, tudi če ne govori več slovensko, je imel sigurno vsaj nono, nonota in pranonota Slovenca. Več takih poznaqm in smo v prijateljskih odnosih, ki čeprav govorijo samo ITALIJANSKO, se kljub temu čutijo Slovence. Posebno od kar smo samostojna država, se še bolj zavedajo svojih korenin in jim je žal, zakaj se niso ob "noni", dokler je še bila živa - UČILI SLOVENSKO.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.