Še imate službo? Raje preverite na Facebooku

POSLUŠAJ ČLANEK
Povprečni Slovenci, vsaj tisti, ki živijo v moji neposredni soseščini, redkokdaj, če sploh kdaj, kaj komentirajo na glas. ''Že mora biti tako, kot je, '' pravijo. Če jih vprašam, zakaj so tiho, skomignejo z rameni in dodajo:''Saj so oni v Ljubljani plačani za to, da razmišljajo in tudi kaj postorijo.''

Seveda se ne strinjam z njimi! Zato, ker smo takšni, ''lepo vzgojeni'', predvsem pa ponižni, se zdi, da ga ni osla, ki bi šel tolikokrat na led kot ravno mi, Slovenci. Zaradi ponižanih in ponižnih, bogaboječih, ki sklonjenih glav in stisnjenih ustnic zarana hitijo v službo, dokler jo še imajo, zaradi teh, ki ne pogledajo ne levo ne desno, da si teh pogledov njihov nadrejeni ne bi narobe razlagal, smo pristali tam, kjer smo. V dreku.

V prvih letih, ko so v Žireh zgradili Alpino, so sicer zaposlovali kmečke fante, a so jim ves čas dajali vedeti, da so zelo ''manjvredni''. Tudi moj stric je doživel precej bridkih izkušenj.

Ded Luka, ki pa je bil bister in je vedel, da se plašurjem ni dobro zameriti, vseeno pa ga je jezik močno srbel, je nekega dne stopil do oddelčnega mojstra in mu, na svoj zviti način, vrgel v obraz:»Jaz sem pa tvojega očeta poznal, pa je bil zelo dober človek in poštenjak. Nikoli ni bil baraba.«


Nikoli se nisem ukvarjala z gospodarstvom, ekonomija mi je španska vas, pravo, zakoni in predpisi prav tako. Imam pa ščepec zdrave kmečke pameti, ki me svari, da so v globokem tunelu, v katerem smo se znašli, že zdavnaj ugasnile vse luči.

Človek mora imeti slonovsko kožo, ko opazuje, kako gospodje žonglirajo s Cimosom, na primer. Vse kar lahko rečemo mi - navadni državljani, je, da ti, ki so ga zafurali, nimajo vseh koleščkov v glavi. Milo rečeno.

Moji sosedi Mici lahko ob kavi na dolgo in široko razložim, kako iz zdravstva odteka denar. In kaj poreče na moj trud? Nič. Še naprej potrpežljivo - že 523 dni - čaka na operacijo kolka. ''Če za tvoje bogokletne nerganje sliši moj kirurg, bo hudič,'' se še pokriža in s skrivenčenimi prsti poboža naklekljan prtiček, ki ga je naredila zanj.

Pred dnevi so v Nigradu svoje delavce odpuščali kar preko Facebooka. ''Pozivamo zaposlene, ki jim še ni bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi, da na sedežu družbe prevzamejo odpovedi proti podpisu prevzema. V kolikor so odsotni z dela, lahko odpovedi prevzamejo na svojem stalnem prebivališču. Za vročitev odpovedi je pooblaščen detektiv B. G., ki bo vsakemu zaposlenemu odpoved osebno vročil.''

Se je ob takšnem več kot očitnem kršenju človekovih pravic, ob teptanju osnovnih moralnih načel in poslovnega bontona, kdo zganil? Kakšno neumno vprašanje! Niti gora se ni tresla, kaj šele, da bi se rodila miš!

Komu mar delavci, ki so jih brcnili iz delovnega razmerja kar preko družabnega omrežja! Večina državljanov je bila ravno te dni sredi vroče glasbene bitke, kdo je bolj zaslužen za zmago na Emi - Omar ali BQL. Pa morda zato niso utegnili biti solidarni?

Marjan Gorup, ravnatelj ljubljanske Osnovne šole Prežihov Voranc, je nekoč dejal:''Če gledate slovensko družbo, lahko rečemo, da je resničnih intelektualcev zelo malo. Težave imamo s tem, da bi našli ljudi, ki bi bili res zgledni. To pomeni, da se polovica ljudi za študij in podobno odloča le zato, da imajo status, da se hvalijo in da imajo službe, v katerih se pretaka denar.''

Če takšna kapaciteta izjavi, da je intelektualni potencial Slovencev na psu, bo že držalo.

Roko na srce: pričakovali bi, da imajo vsaj tisti, ki vodijo ne le podjetja, tudi državo, vseeno malo več pameti kot je sivo povprečje nekje za vaškim šankom. Pa, kot kaže, še zdaleč ni tako! Ja, ja, saj vem, zastonj se sprašujem, kdo, za božjo voljo, je na odgovorna, vodstvena mesta nastavil ljudi, ki nimajo ne srčne kulture, ne takta. Takšne, ki se jim niti ne sanja kako in na kakšen način morajo opravljati svoje vodstveno delo. In ravnati s podrejenimi. Ki so - če še ne veste - tudi ljudje!

Pa boste rekli, da že skozi vse pisanje mešam jabolka in hruške. Kar, kar ni problem! Tako in tako že 25 let ne počnemo drugega, kot da se sprenevedamo.

Nedavno tega smo se usajali po medijih in to na račun Avstrijcev, ki da slovenskim podjetnikom z uvajanjem stroge zakonodaje in izvajanjem nesorazmerno strogega inšpekcijskega nadzora onemogočajo poslovanje. Pa se je v oddaji ''Studio ob 17h'' oglasil eden od prisotnih, rekoč, da bi se morali tudi Slovenci posuti s pepelom ter si priznati, da se z balkanskim poslovanjem pač pride le do Karavank - naprej pa ne.

In kaj dela slovenski državljan, medtem ko se utaplja? Hodi v službo, prejema nižjo plačo od vseh bivših držav vzhodnega bloka in še vedno plačuje enega najvišjih davkov daleč naokoli. Pa to ni vse, še huje je: običajen državljan si o anomalijah, ki ga držijo za vrat, ne upa niti razmišljati. Razen, seveda, če mu to ukažejo.

In zato gre karavana dalje. In tisti, ki vodijo bordel imenovan Slovenija, to hudičevo dobro vedo. Medtem ko tole berete, so se rodili že novi škandali, ki so današnje in včerajšnje porinili pod preprogo. In zato, ker se obnašamo, kot da se nikogar nič ne tiče, se lahko zgodi, da nam bo kakšen sodnik, ki je popil kozarček več, že jutri preko FB sporočil, da na nas čakajo na Povšetovi.

Razlog sploh ni pomemben. Lahko zgolj zato, ker se fant rad malo zafrkava z ljudmi. Ali pa mu je postalo dolgčas.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike