Še ena študija, ki dokazuje, da slovenska državna podjetja zaostajajo za konkurenti v zasebni lasti

Produktivnost slovenskih podjetij se zelo razlikuje - precej nadpovprečno dosegajo velika podjetja, tista v tuji lasti, usmerjena v izvoz, pa tudi na splošno zasebna podjetja.

V kar 5 od 7 sektorjev, kjer so pomemben tržni igralec tudi državna podjetja, se po upoštevanju faktorja velikosti namreč zasebna odrežejo bolje.

To so glavne ugotovitve študije, ki jo je pred nekaj dnevi objavil Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve Evropske komisije in ki temeljito analizira produktivnost različnih slovenskih podjetij v obdobju med leti 1994 in 2015.

Produktivnost v Sloveniji

Produktivnost v makroekonomskem smislu predstavlja ustvarjen prihodek na zaposlenega oz. delovno aktivnega prebivalca in je - še posebej v razvitih gospodarstvih - eden najpomembnejših faktorjev gospodarske rasti in družbenega razvoja.

Na Domovini smo jo že vzeli pod drobnogled in izpostavili, da nivo produktivnosti v Sloveniji zadnja leta opazno zaostaja za konkurenco, saj jo je izjemno prizadela gospodarska kriza. Še posebej je zaskrbljujoče zaostajanje za t. i. višegrajsko četverico - tam produktivnost namreč raste celo dvakrat hitreje od slovenske. Nekaj zagona je (končno) dobila lani; gibanje slovenske produktivnosti v primerjavi s povprečjem OECD si lahko podrobneje ogledate na tej strani.

Kot smo nakazali že v omenjenem članku, so splošna priporočila za višjo produktivnost vlaganje v raziskave in razvoj ter znanja zaposlenih (v zadnjih letih se kot posebej pomembna kaže digitalna tehnologija), z vidika države oz. skupnosti pa ustrezno podjetniško okolje ter pravna in institucionalna varnost.

Razlike, ki jih ugotavlja poročilo

Poročilo uvodoma (nepresenetljivo) ugotavlja, da je produktivnost višja v podjetjih, kjer več vlagajo v raziskave in razvoj ("R&D") ter velikih podjetjih (kjer je delo bolj specializirano in diferencirano).

Zanimive pa so nadaljnje ugotovitve. Študija namreč ugotavlja, da je produktivnost nadpovprečna tudi pri podjetjih v tuji lasti, tistih, ki se usmerjajo predvsem v izvoz, t. i. "de-novo" podjetjih oz. tistih, ki niso bila privatizirana tekom 90., pa tudi na splošno zasebnih podjetjih.

V kar 5 od 7 gospodarskih sektorjev, kjer so pomemben akter na trgu tudi državna podjetja (npr. telekomunikacije, energetika, promet, turizem itd.), so namreč podjetja v državni lasti ("SOE") dosegala nižjo produktivnost od njihovih zasebnih konkurentov (kljub nekaterim ugodnostim oz. prednostim, npr. vzpostavljeni infrastrukturi itd.).

Poročilo ugotavlja, da so bile te razlike najvišje v konjunkturnih letih (torej 1994-2008), da pa v kriznih letih (2009-2015) državne subvencije (bodisi zasebnim bodisi državnim podjetjem) sploh niso vidno vplivale na produktivnost podjetij, ki so jih prejela. Ob tem sicer avtorji zapišejo, da je vzrok lahko preprosto v tem, da so jih večinoma prejela podjetja, ki so že bila v težavah.

Produktivnost ("TFP - total factor productivity") podjetij po strukturi lastništva; Foreign-owned - v tuji lasti, MBO - v lasti menedžerjev, Diversified - razpršeno, Block holders - lastništvo v skupinah, Employee-owned - v lastništvu delavcev/zaposlenih, SOE - državno lastništvo, Other firms - ostalo,  VIR: Evropska komisija: Produktivnost slovenskih podjetij, dokument za razpravo, 2018