Še en poskus ustavitve imenovanja Bidna za predsednika ZDA, ki bo predvsem priložnost za razpravo o (ne)poštenosti volitev

Kapitolska palača je domovanje ameriškega kongresa, ki ga sestavljata senat in predstavniški dom. Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Ameriški republikanski senator Josh Hawley je napovedal, da bo ugovarjal kongresni potrditvi rezultata glasovanja elektorjev za naslednjega ameriškega predsednika. Pri tem ga po poročanju ameriških medijev podpira še 140 republikanskih kongresnikov. A po vsej verjetnosti bo ugovor le formalnost, priložnost za razpravo o volitvah in volilnih prevarah, ki bo potrditev Josepha Bidena odložila za nekaj ur.

A čeprav se demokrati prav tega procesa poslužujejo redno, ko gre za potrditev republikanskih predsednikov v zadnjih 20 letih, se iz republikancev tokrat norčujejo. Padla je tudi sodba, ki bi podpredsedniku ZDA Mikeu Penceu omogočila, da zavrne odločitev elektorjev o izvolitvi Josepha Bidena.

Elektorji, ki so se sestali na podlagi volilnega izida ameriških volitev so s 306 proti 232 potrdili Josepha Bidena za 46. predsednika ZDA. Z odločitvijo elektorjev se mora seznaniti še ameriški kongres, ki se bo sestal 6. januarja in odločal o potrditvi odločitve elektorjev.

Teoretično se sicer lahko zgodi, da bi kongres zavrnil glasovanje elektorjev in s tem bistveno posegel v volilni rezultat, a je ta možnost skoraj neverjetna. V kolikor vsaj po en član predstavniškega doma in senata vložita ugovor zoper rezultat glasovanja elektorjev, se oba domova ločeno sestaneta in zadevo obravnavata ter o njej glasujeta. Za uspeh mora predlog zbrati absolutno večino v obeh domovih.

Ugovor zaradi nespoštovanja volilne zakonodaje in vmešavanja megakorporacij kot sta Facebook in Twitter


Prav te možnosti se namerava poslužiti republikanski senator iz Misurija Josh Hawley, ki je zaenkrat edini izmed senatorjev, ki je javno napovedal ugovor, čeprav se ocenjuje, da se mu utegnejo pridružiti še nekateri. Pridružilo naj bi se mu še 140 članov predstavniškega doma.

Razlog za ugovor je izid v državah, kjer se je odvil finale volilne bitke (Pensilvanija, Michigan, Wisconsin, Georgia, Arizona). Hawley opozarja, da so nekatere zvezne države, najočitneje Pensilvanija, kršile svoje lastne volilne zakone z vsesplošnim pošiljanjem glasovnic po pošti.

Prav tako opozarja da ne more glasovati "za potrditev rezultata, ne da bi poudaril vpliv dosedaj še ne videni poskus vplivanja mega korporacij, vključno s Facebookom in Twitterjem na volilni rezultat v podporo Joea Bidena. Najmanj, kar je potrebno, je, da kongres razišče obtožbe volilnih prevar in sprejme ukrepe za zaščito integritete naših volitev. Kar je kongresu spodletelo,« je dejal.


Verjetnost, da ameriški kongres v sredo ne bi potrdil Bidena za predsednika, so praktično nične. Od leta 1887 namreč ni uspel še noben takšen poskus. Za uspeh tega manevra bi morala odločitev ločeno potrditi oba domova, pri čemer imajo v predstavniškem domu večino demokrati, v senatu pa se v primeru zmage v Georgii obeta tesna zmaga republikancev, a je več republikanskih senatorjev že izrazilo nasprotovanje ugovoru volilnega izida elektorjev. Med njimi je tudi vodja republikanske večine, Mitch McConnell, ki ocenjuje, da bo to republikanske senatorje spravilo v neprijeten položaj, ko se bodo morali opredeliti za ali proti Trumpu.

Drugi republikanski senator John Thune pa je prepričan, da bo poskus propadel »kot ustreljen pes« ter da je rezultat postopka že danes očiten, zato se ga je brez pomena lotevati.

Procesa se pogosteje poslužujejo demokrati, ki so zdaj izrazito kritični


Glasni kritiki predloga ugovora so tudi v demokratskih vrstah. Senator Dick Durbin je predlog označil kot »lajanje v luno, ki ga nihče ne bo vzel resno, kar je tudi prav.« A postopka se pogosto, še posebej v zadnjem času poslužujejo predvsem demokrati. Ti so tako poskusili ugovarjati rezultatom volitev tako leta 2001 kot 2005, ko je bil izvoljen George Bush, kot leta 2017, ko je bil izvoljen Donald Trump.

Samo leta 2005 so sicer zbrali tako glas v senatu kot v predstavniškem domu za začetek postopka ugovora, ki je tedaj klavrno propadel. A prav danes najglasnejši demokratski kritiki Hawleya so tedaj poudarjali pomen razprave za demokracijo. Prej omenjeni Durbin se je leta 2005 zahvalil kalifornijski senatorki Barbari Boxer, ki je vložila ugovor, »da so lahko imeli priložnost še enkrat pregledati izziv, ki ga predstavljajo [tedanje] volitve«.

Te dni je sicer padel še en poskus ustavitve Joea Bidena na poti v Belo hišo. Zvezni sodnik je zavrnil tožbo republikanskega senatorja Louiea Gohmerta, s katero je želel ta podpresedniku Mikeu Pencu omogočiti zavrnitev rezultata elektorskega glasovanja. Sodnik Jeremy Kernodle je namreč ocenil, da Gohmert ni uspel dokazati opazne osebne škode, ki bi mu jo Pence s razglasitvijo Bidena za predsednika povzročil, zato je tožbo zavrnil.

KOMENTAR: Peter Merše
Bidna ne more ustaviti skoraj nič več, a kaj storiti z nezaupanjem v volitve?
Ugovor rezultata elektorjev je zgolj formalnost, ki ne bo ogrozila Bidnove potrditve. Celo če bi republikanci složno stali za njo, ne bi uspela, saj imajo v Predstavniškem domu večino demokrati. Motiv republikancev je lahko v tem primeru podoben kot pri naši KUL koaliciji in njenem napovedovanju konstruktuvne nezaupnice (čeprav so možnosti za uspeh v ZDA še bistveno manjše). Da se pred Trumpom in vodilnimi republikanci pokažejo, da so lahko naredili vse, kar so lahko, četudi to na koncu ni uspelo. Drug motiv pa je v opozarjanju na volilne nepravilnosti, ki bodo tako prek te razprave dobile dodaten odmev v nekaterih medijih, ki ga sicer ne bi. Čeprav so sodišča zavrnila vse do sedaj vložene očitke, teh ni manjkalo. Od omejevanja dostopa volilnim opazovalcem, do preštevanja mimo opazovalcev, napak v skenerjih glasovnic, težav z glasovanjem po pošti do glasovanju že preminulih volivcev in celo preko 100% udeležbi na nekaterih voliščih. V volilne prevare tokratnih volitev do te mere, da so vplivale na rezultat verjame tudi izjemno veliko Američanov. Takih je denimo 40% registriranih volivcev in kar 80% volivcev Donalda Trumpa. Nadaljnjih 10% Trumpovih oz. 35% vseh volivcev pa je prepričanih, da je do prevar prišlo, vendar niso vplivale na rezultat. Takšnega mnenja je tudi 59% Bidnovih volivcev. Da ni prišlo do nikakšnih prevar je tako prepričanih le 17% vseh volivcev, 32% Bidenovih in le 1% Trumpovih volivcev. Vse to kljub močni medijski kampanji večinskih medijev. Ugovor rezultatu elektorskega glasovnaja bo tako priložnost, da Kongres še enkrat odpre razpravo o volitvah, ki so očitno imele svoje težave. Da se stvari uredijo, je pomembno tudi za zaupanje Američanov v volilni sistem. Večina medijev bo debato sicer verjetno pospremila kot cepetanje razvajenega otroka, ki ne more sprejeti poraza, kar utegne republikancem, vsaj na kratek rok tudi škoditi. Za demokracijo pa je vsekakor dobro, da se stvari razčistijo. Tega pa zgolj ta razprava zagotovo ne bo zmogla.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike