Še en poskus ustavitve imenovanja Bidna za predsednika ZDA, ki bo predvsem priložnost za razpravo o (ne)poštenosti volitev
POSLUŠAJ ČLANEK
Ameriški republikanski senator Josh Hawley je napovedal, da bo ugovarjal kongresni potrditvi rezultata glasovanja elektorjev za naslednjega ameriškega predsednika. Pri tem ga po poročanju ameriških medijev podpira še 140 republikanskih kongresnikov. A po vsej verjetnosti bo ugovor le formalnost, priložnost za razpravo o volitvah in volilnih prevarah, ki bo potrditev Josepha Bidena odložila za nekaj ur.
A čeprav se demokrati prav tega procesa poslužujejo redno, ko gre za potrditev republikanskih predsednikov v zadnjih 20 letih, se iz republikancev tokrat norčujejo. Padla je tudi sodba, ki bi podpredsedniku ZDA Mikeu Penceu omogočila, da zavrne odločitev elektorjev o izvolitvi Josepha Bidena.
Elektorji, ki so se sestali na podlagi volilnega izida ameriških volitev so s 306 proti 232 potrdili Josepha Bidena za 46. predsednika ZDA. Z odločitvijo elektorjev se mora seznaniti še ameriški kongres, ki se bo sestal 6. januarja in odločal o potrditvi odločitve elektorjev.
Teoretično se sicer lahko zgodi, da bi kongres zavrnil glasovanje elektorjev in s tem bistveno posegel v volilni rezultat, a je ta možnost skoraj neverjetna. V kolikor vsaj po en član predstavniškega doma in senata vložita ugovor zoper rezultat glasovanja elektorjev, se oba domova ločeno sestaneta in zadevo obravnavata ter o njej glasujeta. Za uspeh mora predlog zbrati absolutno večino v obeh domovih.
Prav te možnosti se namerava poslužiti republikanski senator iz Misurija Josh Hawley, ki je zaenkrat edini izmed senatorjev, ki je javno napovedal ugovor, čeprav se ocenjuje, da se mu utegnejo pridružiti še nekateri. Pridružilo naj bi se mu še 140 članov predstavniškega doma.
Razlog za ugovor je izid v državah, kjer se je odvil finale volilne bitke (Pensilvanija, Michigan, Wisconsin, Georgia, Arizona). Hawley opozarja, da so nekatere zvezne države, najočitneje Pensilvanija, kršile svoje lastne volilne zakone z vsesplošnim pošiljanjem glasovnic po pošti.
Prav tako opozarja da ne more glasovati "za potrditev rezultata, ne da bi poudaril vpliv dosedaj še ne videni poskus vplivanja mega korporacij, vključno s Facebookom in Twitterjem na volilni rezultat v podporo Joea Bidena. Najmanj, kar je potrebno, je, da kongres razišče obtožbe volilnih prevar in sprejme ukrepe za zaščito integritete naših volitev. Kar je kongresu spodletelo,« je dejal.
Verjetnost, da ameriški kongres v sredo ne bi potrdil Bidena za predsednika, so praktično nične. Od leta 1887 namreč ni uspel še noben takšen poskus. Za uspeh tega manevra bi morala odločitev ločeno potrditi oba domova, pri čemer imajo v predstavniškem domu večino demokrati, v senatu pa se v primeru zmage v Georgii obeta tesna zmaga republikancev, a je več republikanskih senatorjev že izrazilo nasprotovanje ugovoru volilnega izida elektorjev. Med njimi je tudi vodja republikanske večine, Mitch McConnell, ki ocenjuje, da bo to republikanske senatorje spravilo v neprijeten položaj, ko se bodo morali opredeliti za ali proti Trumpu.
Drugi republikanski senator John Thune pa je prepričan, da bo poskus propadel »kot ustreljen pes« ter da je rezultat postopka že danes očiten, zato se ga je brez pomena lotevati.
Glasni kritiki predloga ugovora so tudi v demokratskih vrstah. Senator Dick Durbin je predlog označil kot »lajanje v luno, ki ga nihče ne bo vzel resno, kar je tudi prav.« A postopka se pogosto, še posebej v zadnjem času poslužujejo predvsem demokrati. Ti so tako poskusili ugovarjati rezultatom volitev tako leta 2001 kot 2005, ko je bil izvoljen George Bush, kot leta 2017, ko je bil izvoljen Donald Trump.
Samo leta 2005 so sicer zbrali tako glas v senatu kot v predstavniškem domu za začetek postopka ugovora, ki je tedaj klavrno propadel. A prav danes najglasnejši demokratski kritiki Hawleya so tedaj poudarjali pomen razprave za demokracijo. Prej omenjeni Durbin se je leta 2005 zahvalil kalifornijski senatorki Barbari Boxer, ki je vložila ugovor, »da so lahko imeli priložnost še enkrat pregledati izziv, ki ga predstavljajo [tedanje] volitve«.
Te dni je sicer padel še en poskus ustavitve Joea Bidena na poti v Belo hišo. Zvezni sodnik je zavrnil tožbo republikanskega senatorja Louiea Gohmerta, s katero je želel ta podpresedniku Mikeu Pencu omogočiti zavrnitev rezultata elektorskega glasovanja. Sodnik Jeremy Kernodle je namreč ocenil, da Gohmert ni uspel dokazati opazne osebne škode, ki bi mu jo Pence s razglasitvijo Bidena za predsednika povzročil, zato je tožbo zavrnil.
A čeprav se demokrati prav tega procesa poslužujejo redno, ko gre za potrditev republikanskih predsednikov v zadnjih 20 letih, se iz republikancev tokrat norčujejo. Padla je tudi sodba, ki bi podpredsedniku ZDA Mikeu Penceu omogočila, da zavrne odločitev elektorjev o izvolitvi Josepha Bidena.
Elektorji, ki so se sestali na podlagi volilnega izida ameriških volitev so s 306 proti 232 potrdili Josepha Bidena za 46. predsednika ZDA. Z odločitvijo elektorjev se mora seznaniti še ameriški kongres, ki se bo sestal 6. januarja in odločal o potrditvi odločitve elektorjev.
Teoretično se sicer lahko zgodi, da bi kongres zavrnil glasovanje elektorjev in s tem bistveno posegel v volilni rezultat, a je ta možnost skoraj neverjetna. V kolikor vsaj po en član predstavniškega doma in senata vložita ugovor zoper rezultat glasovanja elektorjev, se oba domova ločeno sestaneta in zadevo obravnavata ter o njej glasujeta. Za uspeh mora predlog zbrati absolutno večino v obeh domovih.
Ugovor zaradi nespoštovanja volilne zakonodaje in vmešavanja megakorporacij kot sta Facebook in Twitter
Prav te možnosti se namerava poslužiti republikanski senator iz Misurija Josh Hawley, ki je zaenkrat edini izmed senatorjev, ki je javno napovedal ugovor, čeprav se ocenjuje, da se mu utegnejo pridružiti še nekateri. Pridružilo naj bi se mu še 140 članov predstavniškega doma.
Razlog za ugovor je izid v državah, kjer se je odvil finale volilne bitke (Pensilvanija, Michigan, Wisconsin, Georgia, Arizona). Hawley opozarja, da so nekatere zvezne države, najočitneje Pensilvanija, kršile svoje lastne volilne zakone z vsesplošnim pošiljanjem glasovnic po pošti.
Prav tako opozarja da ne more glasovati "za potrditev rezultata, ne da bi poudaril vpliv dosedaj še ne videni poskus vplivanja mega korporacij, vključno s Facebookom in Twitterjem na volilni rezultat v podporo Joea Bidena. Najmanj, kar je potrebno, je, da kongres razišče obtožbe volilnih prevar in sprejme ukrepe za zaščito integritete naših volitev. Kar je kongresu spodletelo,« je dejal.
Verjetnost, da ameriški kongres v sredo ne bi potrdil Bidena za predsednika, so praktično nične. Od leta 1887 namreč ni uspel še noben takšen poskus. Za uspeh tega manevra bi morala odločitev ločeno potrditi oba domova, pri čemer imajo v predstavniškem domu večino demokrati, v senatu pa se v primeru zmage v Georgii obeta tesna zmaga republikancev, a je več republikanskih senatorjev že izrazilo nasprotovanje ugovoru volilnega izida elektorjev. Med njimi je tudi vodja republikanske večine, Mitch McConnell, ki ocenjuje, da bo to republikanske senatorje spravilo v neprijeten položaj, ko se bodo morali opredeliti za ali proti Trumpu.
Drugi republikanski senator John Thune pa je prepričan, da bo poskus propadel »kot ustreljen pes« ter da je rezultat postopka že danes očiten, zato se ga je brez pomena lotevati.
Procesa se pogosteje poslužujejo demokrati, ki so zdaj izrazito kritični
Glasni kritiki predloga ugovora so tudi v demokratskih vrstah. Senator Dick Durbin je predlog označil kot »lajanje v luno, ki ga nihče ne bo vzel resno, kar je tudi prav.« A postopka se pogosto, še posebej v zadnjem času poslužujejo predvsem demokrati. Ti so tako poskusili ugovarjati rezultatom volitev tako leta 2001 kot 2005, ko je bil izvoljen George Bush, kot leta 2017, ko je bil izvoljen Donald Trump.
Samo leta 2005 so sicer zbrali tako glas v senatu kot v predstavniškem domu za začetek postopka ugovora, ki je tedaj klavrno propadel. A prav danes najglasnejši demokratski kritiki Hawleya so tedaj poudarjali pomen razprave za demokracijo. Prej omenjeni Durbin se je leta 2005 zahvalil kalifornijski senatorki Barbari Boxer, ki je vložila ugovor, »da so lahko imeli priložnost še enkrat pregledati izziv, ki ga predstavljajo [tedanje] volitve«.
Te dni je sicer padel še en poskus ustavitve Joea Bidena na poti v Belo hišo. Zvezni sodnik je zavrnil tožbo republikanskega senatorja Louiea Gohmerta, s katero je želel ta podpresedniku Mikeu Pencu omogočiti zavrnitev rezultata elektorskega glasovanja. Sodnik Jeremy Kernodle je namreč ocenil, da Gohmert ni uspel dokazati opazne osebne škode, ki bi mu jo Pence s razglasitvijo Bidena za predsednika povzročil, zato je tožbo zavrnil.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
3 komentarjev
jozeveli
Tipična značilnost komunistov je, da ne znajo sprejeti poraza. Prav patetično je tole zavajanje okrog ukradenih volitev. Sprijaznite se častilci partije. Biden je dobil 7M glasov več kot Trump.
Sicer pa krščanski demokrati nikoli ne bomo podpirali perverzneža, razvratneža in lažnivca Trumpa. Podpirate ga lahko samo častilci partije in enoumja.
APMMB2
ZDA so smerokaz človeške civilizacije.
Kaj se spočne v Ameriki, to kmalu zajeme ves svet. Dolga leta je iz Amerike pihala prijetna sapica demokracije. V zadnjem času pa vse bolj pihlja dekadneca in propad.
Začelo se je s hipiji, potem pa je šlo vedno bolj navzdol. Sedaj so ZDA propadla, zadrogirana družba, k se vse bolj vdaja dekadentni levičarski filozofiji, ki gre z roko v roki s hašišom in marihuano.
Tudi poštenja je vse manj in zadnji eksces so ukradene volitve.
To je že, utegne pa še bolj, razklati ameriško družbo. Tudi vojna ni izključena.
Tudi če bodo ustoličili Bidena, bo ta ostareli mož le otep slame in ne predsednik najmočnejše države. Ne le, da je starec in nemočen, ne bo imel avtoritete, saj se voziti z ukradenim avtomobilom ni nikomur v ponos. Opozicija bo naredila vse, da se bo Biden odpeljal v zgodovino. To se sicer nobenemu ameriškemu predsedniku še ni zgodilo, Bidenu pa se bo.
Je to dobro, ali slabo za Ameriko? Za svet?
Vsekakor slabo. Dobro edino če se bodo Amerikanci zbudili iz zadrogiranega dermeža in začeli trezno z novim dnem.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Če v Ameriki ne vržejo Bidena, bo za Slovenijo slabo, saj sile, ki so spodnesle Trumpa, v Sloveniji krepko vladajo in obvladujejo državo.
Kako pa se naj zatečeš k lopovu po pomoč?
Kraševka
Izčrpno ste pokazali probleme, ki se bodo iz Amerike, posledično, prelili tudi drugam.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.