Še druga anketa, ki kaže vzpon obeh socialističnih strank. Kaj se je zgodilo v zadnjih dveh letih?
POSLUŠAJ ČLANEK
Prejšnji teden so v Delu poročali o nenadnem strmem porastu podpore Socialnim demokratom in Združeni levici, ta teden pa je enak trend izmerila tudi agencija Ninamedia za TV Slovenija in časopis Dnevnik.
Zanimivo pri tem je, da se v političnem prostoru ne dogaja nič posebnega, s čimer bi lahko obrazložili takšen vzpon. Obenem je trend podpore socialističnim strankam v Evropi ravno obraten, oba omenjena izvajalca anket pa veljata za simpatizerja politične levice.
Za celovitejšo predstavo, kaj se v javnem mnenju dogaja, bo zato potrebno počakati vsaj še raziskavo Mediane ter nekaj nadaljnjih meritev, ki bodo pokazale, ali se bo krepitev socialističnega bloka prijela na dolgi rok.
Mi pa medtem preverjamo gibanje podpore strankam v anketah Ninamedie v zadnjih dveh letih ter nihanja primerjamo z aktualnim družbeno-političnim dogajanjem.
Kot poročata TV Slovenija in časopis Dnevnik, po zadnji raziskavi javnega mnenja Vox populi SDS beleži 14,1 % podporo vprašanih, SD 12,9 %, SMC 8,1 % in ZL 7,9 %. DeSUS bi podprlo 5,5 % anketirancev, NSi 5,2 %, SLS 2,4 % in ZaAB 1,9 %.
Druge stranke bi volilo 2,4 % vprašanih, z ne vem jih je odgovorilo 28,5 %, 11 % jih ne bi šlo volit.
Na radarju Ninamedie ni tako Primčeve Za otroke in družine kot Kanglerjeve Nove SLS in Jankovićeve Pozitivne Slovenije.
Dnevnik še piše, da naj bi glede obtožb na račun Janše o nepojasnjenem premoženju večina vprašanih verjela tožilstvu, dve tretjini pa jih naj bi tudi nasprotovalo referendumu o 2. tiru.
Graf iz podatkov Ninamedie od marca 2015 do maja 2017 kaže precejšnja nihanja v strankarski podpori vprašanih anketirancev.
Kljub vsemu je nekatere trende vendarle opaziti; denimo konstantno naraščanje podpore Socialnim demokratom, ki ne gre na račun Združene levice, saj se njuni trendni črti tako v vzponih kot v padcih praktično ujemata.
Drugače pa je s stranko SMC in SDS - kadar največja opozicijska stranka pridobiva, največja koalicijska skoraj praviloma izgublja in obratno.
Kljub temu lahko nekatera večja nihanja v strankarski podpori povežemo z aktualnim dogajanjem v Sloveniji in okrog nje.
Denimo; močan vzpon SDS med novembrom 2015 in marcem 2016 (ter istočasen padec SMC) je nedvomno povezan s posledicami migrantskega vala skozi Slovenijo, sovpada pa tudi z razpletom okrog referenduma o Zakonski zvezi, čeprav obe stranki pri tem nista bili v prvih bojnih vrstah.
Vrhunec podpore - 21,4 % - pa je SDS dosegla v času, ko je predlagala organiziranje nacionalne garde, čeprav je bil ta predlog s strani levih medijev sprejet na nož. SDS so celo obtožili, da ustanavlja strankarsko vojsko.
Zaton Stranke modernega centra se je začel v mesecih po migrantskem valu in v času odmevne afere z dodatki za stalno pripravljenost profesorjev, med drugimi tudi Dušana Mramorja in Maje Makovec Brenčič, ministrov iz kvote SMC.
Ustaviti so ga uspeli šele poleti 2016, kar denimo sovpada z angažiranjem izraelskega svetovalca za politični marketing Eisina Asafa in z začetkom premierove preobrazbe iz "Cmerarja" v odločnega in neomajnega voditelja. Krivulja se je ponovno navzgor obrnila ravno v dneh znamenitega Cerarjevega nagovora o "mafijski državi" junija lani.
V zadnjih mesecih, ko sta bili v javnosti glavni temi Cimos in Mercator ter sedaj 2. tir, je največja vladna stranka ponovno začela izgubljati.
SD se je medtem nekje v zavetrju počasi, a konstantno krepila. Potenco Združeni levici iz začetka mandata pa sta pobrali neomajna podpora migrantom in istospolnim parom, kjer so najverjetneje izgubili predvsem stare komuniste, ki do teh družbenih skupin ostajajo močno skeptični.
Počasi, a konstantno je pridobivala tudi NSi, vetrič v jadrih pa izgubila v zadnjih nekaj mesecih, kar delno sovpada z ustanovitvijo Primčeve Za otroke. Če je tudi dejansko povezano, bo pokazal čas. Kljub vsemu ima stranka zvesto volilno jedro in je daleč od nevarne cone izpada iz državnega zbora.
DeSUS se, kot ponavadi, vzpenja z bližanjem volitev, SLS pa se lovi; žebelj v krsto ji znajo zabiti nove stranke na desnici.
Zanimivo pri tem je, da se v političnem prostoru ne dogaja nič posebnega, s čimer bi lahko obrazložili takšen vzpon. Obenem je trend podpore socialističnim strankam v Evropi ravno obraten, oba omenjena izvajalca anket pa veljata za simpatizerja politične levice.
Za celovitejšo predstavo, kaj se v javnem mnenju dogaja, bo zato potrebno počakati vsaj še raziskavo Mediane ter nekaj nadaljnjih meritev, ki bodo pokazale, ali se bo krepitev socialističnega bloka prijela na dolgi rok.
Mi pa medtem preverjamo gibanje podpore strankam v anketah Ninamedie v zadnjih dveh letih ter nihanja primerjamo z aktualnim družbeno-političnim dogajanjem.
Kot poročata TV Slovenija in časopis Dnevnik, po zadnji raziskavi javnega mnenja Vox populi SDS beleži 14,1 % podporo vprašanih, SD 12,9 %, SMC 8,1 % in ZL 7,9 %. DeSUS bi podprlo 5,5 % anketirancev, NSi 5,2 %, SLS 2,4 % in ZaAB 1,9 %.
Druge stranke bi volilo 2,4 % vprašanih, z ne vem jih je odgovorilo 28,5 %, 11 % jih ne bi šlo volit.
Na radarju Ninamedie ni tako Primčeve Za otroke in družine kot Kanglerjeve Nove SLS in Jankovićeve Pozitivne Slovenije.
Dnevnik še piše, da naj bi glede obtožb na račun Janše o nepojasnjenem premoženju večina vprašanih verjela tožilstvu, dve tretjini pa jih naj bi tudi nasprotovalo referendumu o 2. tiru.
Trendi zadnjih dveh let: SMC dol, SD gor, SDS stabilna
Graf iz podatkov Ninamedie od marca 2015 do maja 2017 kaže precejšnja nihanja v strankarski podpori vprašanih anketirancev.
Kljub vsemu je nekatere trende vendarle opaziti; denimo konstantno naraščanje podpore Socialnim demokratom, ki ne gre na račun Združene levice, saj se njuni trendni črti tako v vzponih kot v padcih praktično ujemata.
Drugače pa je s stranko SMC in SDS - kadar največja opozicijska stranka pridobiva, največja koalicijska skoraj praviloma izgublja in obratno.
Kljub temu lahko nekatera večja nihanja v strankarski podpori povežemo z aktualnim dogajanjem v Sloveniji in okrog nje.
Nihanja ob migrantski krizi, predlogu nacionalne garde, Cerarjevi preobrazbi ...
Denimo; močan vzpon SDS med novembrom 2015 in marcem 2016 (ter istočasen padec SMC) je nedvomno povezan s posledicami migrantskega vala skozi Slovenijo, sovpada pa tudi z razpletom okrog referenduma o Zakonski zvezi, čeprav obe stranki pri tem nista bili v prvih bojnih vrstah.
Vrhunec podpore - 21,4 % - pa je SDS dosegla v času, ko je predlagala organiziranje nacionalne garde, čeprav je bil ta predlog s strani levih medijev sprejet na nož. SDS so celo obtožili, da ustanavlja strankarsko vojsko.
Zaton Stranke modernega centra se je začel v mesecih po migrantskem valu in v času odmevne afere z dodatki za stalno pripravljenost profesorjev, med drugimi tudi Dušana Mramorja in Maje Makovec Brenčič, ministrov iz kvote SMC.
Ustaviti so ga uspeli šele poleti 2016, kar denimo sovpada z angažiranjem izraelskega svetovalca za politični marketing Eisina Asafa in z začetkom premierove preobrazbe iz "Cmerarja" v odločnega in neomajnega voditelja. Krivulja se je ponovno navzgor obrnila ravno v dneh znamenitega Cerarjevega nagovora o "mafijski državi" junija lani.
V zadnjih mesecih, ko sta bili v javnosti glavni temi Cimos in Mercator ter sedaj 2. tir, je največja vladna stranka ponovno začela izgubljati.
SD se je medtem nekje v zavetrju počasi, a konstantno krepila. Potenco Združeni levici iz začetka mandata pa sta pobrali neomajna podpora migrantom in istospolnim parom, kjer so najverjetneje izgubili predvsem stare komuniste, ki do teh družbenih skupin ostajajo močno skeptični.
Počasi, a konstantno je pridobivala tudi NSi, vetrič v jadrih pa izgubila v zadnjih nekaj mesecih, kar delno sovpada z ustanovitvijo Primčeve Za otroke. Če je tudi dejansko povezano, bo pokazal čas. Kljub vsemu ima stranka zvesto volilno jedro in je daleč od nevarne cone izpada iz državnega zbora.
DeSUS se, kot ponavadi, vzpenja z bližanjem volitev, SLS pa se lovi; žebelj v krsto ji znajo zabiti nove stranke na desnici.
Skupaj za družino in domovino: podprite delovanje portala Domovina.je!
Na Domovini v maju poteka donacijska akcija, s katero zagotavljamo delovanje našega medija.
Če naš medij radi berete vas prosimo, če podprete naše delovanje, da bomo lahko izhajali še naprej.
Več o donacijski akciji preberite tukaj (klik), neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb
Na Domovini v maju poteka donacijska akcija, s katero zagotavljamo delovanje našega medija.
Če naš medij radi berete vas prosimo, če podprete naše delovanje, da bomo lahko izhajali še naprej.
Več o donacijski akciji preberite tukaj (klik), neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
2 komentarja
slovenc sm
Jajo, ne razumem, zakaj bi morali izgnati iz parlamenta samo bivše partijce iz desnih strank. Bivši partijci so povsod. In vsi se obnašajo podobno. Torej sledi, da naredimo Lustracijo! Kar bi morali že leta 1991.
Samo tako bomo pretrgali vez s starim režimom, ki je navajen ne-delati in imeti dobro življenje na račun ostalih državljanov.
slovenc sm
Kot prvo delajo ankete podjetja, ki so povezana z levim političnim polom. Zato brez dvoma v manipulacije ne gre.
Kot drugo pri nas državni mediji in POP TV seveda pišejo povečini pozitivno o sedanji oblasti.
Dodatni dejavnik pa je ponovitev tožbe proti JJ. To je pa sploh mantra leve politike. zdaj je že dovolj jasno, da pred vsakimi volitvami sodstvo začne uprizarjati nove-stare zgodbe , ki so se do sedaj še vedno pokazale kot izgubljene tožbe in politično motivirane zgodbe.
Tako da na slovenskem nič novega.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.