Se bo enotnost Evrope skrhala zaradi avstrijskega plina in madžarske nafte?

Gospodarstvo

Uredništvo

Komentarjev: 21
Vir: Pixabay

Bruseljski predlog za postopno prepoved uvoza ruske nafte po EU povzroča razdor, madžarski premier Viktor Orbán pa je embargo primerjal z gospodarsko “atomsko bombo”. Glavna sporna točka je ambiciozen časovni načrt, ki ga je predvidela Evropska komisija: postopna ukinitev vse ruske nafte v šestih mesecih in vseh rafiniranih naftnih proizvodov do konca leta.

Embargo na rusko nafto velja za najbolj radikalen in pomemben ukrep, ki ga je blok sprejel kot odgovor na rusko invazijo na Ukrajino. Ukrep je postal skoraj neizogiben, potem ko je Kremelj nadaljeval drago vojaško kampanjo, ki jo podpirajo milijarde, ki jih Evropejci porabijo za fosilna goriva.

EU je največja ruska odjemalka nafte, saj dnevno kupi približno 3,5 milijona sodov surove nafte in rafiniranih proizvodov, kar je lani znašalo več kot 70 milijard evrov.

Prepoved bo zdaj postala lakmusov papir politične enotnosti bloka.

Madžarska, Slovaška in Češka skeptični do načrtov Evropske Unije

Med posvetovanji so se Madžarska, Slovaška in Češka izkazale za najbolj skeptične države. Vse tri prej omenjene države so zelo odvisne od ruske nafte, ki jo dobivajo neposredno iz naftovoda Družba, in se bojijo, da bo prepoved EU ogrozila njihovo oskrbo z energijo in povzročila gospodarski kaos.

Zadnji kompromis kaže, da bosta imeli Madžarska in Slovaška za dokončanje postopnega opuščanja nafte čas do konca leta 2024, kar je dve leti pozneje, kot je predlagal Bruselj.

Podobno podaljšano izvzetje do junija 2024 bi lahko izkoristila tudi Češka, ki čaka na priključitev na Transalpinski plinovod, ki danes povezuje Italijo, Avstrijo in Nemčijo.

“To odločitev smo pripravljeni podpreti pod pogojem, da bo Češka lahko odložila njeno izvajanje, dokler se zmogljivost naftovodov, ki vodijo na Češko, ne poveča,” je v sredo na novinarski konferenci dejal predsednik češke vlade Petr Fiala.

Kako močna je odvisnost EU od ruskih energentov?

EU je največji ruski kupec nafte, saj dnevno kupi približno 2,2 milijona sodov surove nafte in 1,2 milijona sodov rafiniranih proizvodov. Ta vzorec porabe je blok postavil v zelo neprijeten položaj, saj Kremelj nadaljuje svojo vojaško agresijo v Ukrajini, medtem ko ima dobiček od visokih cen energije.

Od začetka konflikta 24. februarja je 27 držav članic EU za rusko nafto porabilo več kot 20 milijard evrov, je razvidno iz orodja za sledenje, ki ga je vzpostavil neodvisni raziskovalni center CREA (Centre for Research on Energy and Clean Air).

Težave so tudi za Avstrijo in njeno odvisnost od ruskega plina

Vodja OMV Alfred Stern v pogovoru za avstrijski časnik Kurier dejal, da se OMV na kratek rok ne umika iz projektov pridobivanja plina in nafte. “Od 3,5 milijarde evrov letno vlagamo 1,6 milijarde evrov v raziskovanje in proizvodnjo,” je dejal. “Ne izstopamo iz energije, počasi izstopamo le iz nafte in plina,” je nadaljeval Stern.

Dodatno je poudaril, da Avstrija ni pripravljena na embargo na ruski plin in da bi takšna poteza ustavila del avstrijskega gospodarstva. Tudi zato se z ruskim Gazpromom dogovarjajo o načinu plačila, ki bi bil v skladu s sankcijami proti Rusiji. Na drugi strani pa se skladišča plina polnijo. “Nič več plina iz Rusije in nizke cene, to ne gre skupaj,” je dejal.

“Zahtevki evropskih odjemalcev po ruskem plinu ostajajo visoki in so danes (6. maja) znašali 98,9 milijona kubičnih metrov,” je sicer novinarjem povedal Gazpromov tiskovni predstavnik Sergej Kuprijanov. Gazprom še naprej normalno dobavlja plin za tranzit v Evropo.

Madžarska nasprotuje ukrepom in svari pred njihovo realnostjo

Madžarska, ki nima dostopa do morja in je močno odvisna od ruske nafte, in Slovaška bi v skladu s predlogi EU imeli koristi od daljšega obdobja postopnega opuščanja. Vendar je sveženj še vedno precej širši od soglasja EU, je Orban pisal von der Leyenovi.

“[Za] Madžarsko predlagane sankcije zahtevajo resno nadgradnjo alternativne oskrbovalne infrastrukture in popolno preureditev naših rafinerijskih zmogljivosti,” je zapisal Viktor Orban v pismu Evropski komisiji. “Ta prizadevanja so dolgotrajna in zahtevajo naložbe, ki so odvečne in jih zato ni mogoče financirati na tržni osnovi.”

“Niti Madžarska niti EU kot celota nista pripravljeni sprejeti in izvajati ukrepov, kot jih je predlagala komisija. Sankcije je treba sprejeti takrat, ko bodo v vseh državah članicah izpolnjeni vsi potrebni predpogoji,” je dodal v pismu.

Povezani članki

21 komentarjev

  1. Edina rešitev je diplomatska ustavitev vojne.
    Račun za vse stroške, ki jih povzroča ta nepotrebna vojna, pa naj plačata Biden in Stoltenberg, ki se nista hotela pred vojno niti slučajno pogovarjati o varnostnih zagotovilih, ki jih je terjala Rusija – ker sta si vojno z Rusijo želela.

    Ukrajina je žrtvovana za geopolitične hegemonistične interese Amerike oziroma njene globoke države, Biden, Stoltenberg, Leyenova in skoraj vsi drugi vodilni evropski politiki pa so v njeni službi. Sramota.

      • Vojno v Ukrajini je sprožila Amerika z obljubo Ukrajini, da bo sprejeta v Nato že leta 2008, predvsem pa z nasilnim pučem leta 2014, s katerim je odstavila legalno in demokratično izvoljenega predsednika, namesto njega pa je postavila svojo marioneto.
        Po puču so se začele represalije neonacistov nad rusko govorečim prebivalstvom, ki so bile uvod v začetek državljanske vojne med večinskim ukrajinskim in manjšinskim ruskim prebivlastvom, kar je pripeljalo do upora na Krimu in v Donbasu.

        Zatem sta bila sprejeta dva sporazuma v Minsku, po katerih bi Donbas ostal v okviru Ukrajine, vendar bi dobil visoko stopnjo avtonomije. Kijev ni nikoli stopil v politični dialog z rusko manjšino v Donbasu, namesto tega je 8 let s topovi obstreljeval Donbas, pri čemer je umrlo najmanj 13 tisoč ljudi, večinoma ruskih civilistov.

        Obstreljevanje Donbasa se je znatno okrepilo koncem 2021 in v začetku 2022, ker se je Kijev pripravljal, da z vojno prevzame nadzor nad Donbasom, k čemur ga je spodbujal predvsem Washington oziroma Nato, čemur je sledil ruski napad …

      • Nehaj no. Ameriški vojaki so izgubili življenja v invaziji na Normandijo. Kaj je Ameriki Normandija? Odločilno so prispevali, da je Hitler kapituliral. Izdatno so materialno pomagali, da se je razrušena Evropa spet postavila na noge.
        Ameriške vojne na evropskih tleh?
        Saj. Miloševič je bil prijazen bikec Ferdinand (iz risanke). Putin je pa novi odrešenik, verjetno. Če se bo Amerika spet “igrala vojno na Evropskih tleh” – kar pa se skoraj zagotovo ne bo zgodilo – bo spet reševala Evropejce pred nasilnim totalitarizmom.

      • Amerika se je med 2. svetovno vojno odločila za izkrcanje na Normandiji šele tedaj, ko je bilo jasno, da je Rdeča armada razbila nemško vojsko. V bistvu je šlo pri izkrcanju na Normandiji za to, da so ustavili Rdečo armado, ki bi sicer prodrla še globlje na Zahod. Nemčija bi kapitulirala tudi, če se Američani ne bi izkrcali na Normandiji.

        Po vojni je Amerika res pomagala pri povojni prenovi Evrope, toda predvsem zaradi strahu, da ne bi tudi v Evropi prevladale komunistične ideje. Večino pomoči, ca 50%, pa je prejela Velika Britanija.

        Sodobna Amerika pa ni tista Amerika iz časa 2. svetovne vojne, ko je bila malce bolj demokratična, kot je danes. Zlasti po razpadu Sovjetske zveze in razpustitvi Varšavskega pakta, ko je Amerika ostala edina svetovna supersila in je nastopilo obdobje ameriškega unilateralizma, je Amerika pokazala svoj fašistoidni obraz z napadi na Afganistan, Irak, Sirijo, Libijo …

        Amerika je po 2. svetovni vojni bila udeležena v ca 90% vseh vojn, v pučih vsepovsod po svetu, vključno v Ukrajini, sprožila je vrsto državljanskih vojn, tudi v Ukrajini, in vzpostavila vrsto represivnih režimov, zlasti v Južni Ameriki, zdaj pa tudi v Ukrajini. Zelenski je prepovedal opozicijske stranke in opozicijske medije in postal de facto in de iure diktator – s podporo Amerike in Evrope.

        V tej vojni ni nedolžnih.

    • Rasputin, diplomacija je sicer koristna, vendar le ta vedno deluje na osnovi realnega stanja. Se pravi ni vsemogočna. Čudenje v smislu “zakaj se ne zmenijo” je naivno. Dogajanja vodijo interesi obeh strani, v tem primeru bomo reševanje konflikta za mizo videli, ko se bo ena od strani utrudila ali ob kakšnem izrednem dogodku. Trenutno pa se politika vodi na bojišču.

      Še vedno vztrajaš na nedolžnosti Rusije, ki se je začela pretepati le zato ker nima prijateljev. Ne vprašaš se pa zakaj Rusi nimajo prijateljev. Celo Kitajci so zelo slabi prijatelji, kar je presenetilo celo mene. Rusi se bodo morali pogledati v ogledalo in se vprašati zakaj jih nihče ne mara, zakaj vsakdo, ki ima opravka z njimi hoče stran. Za slabo podobo Rusije ni kriv Nato ali ameriška globoka država, židje, Ukrajinci, Finci itd, ampak so krivi izključno Rusi sami.

      • Teodor, očitno ne razumeš tega, kar pišem. Trdim, da Zahod ni naredil nič, da bi vojno v Ukrajini preprečil, ko je izbruhnila, pa ni naredil nič, da bi jo ustavil.

        Rusija že leta predlaga sporazum o varnostnih zagotovilih z Zahodom, ki bi vključeval konec širjenja Nata proti ruskim mejam, Biden in Stoltenberg pa sta zelo odločno to zavračala, čeprav je vojna že visela v zraku, saj so bile ruske čete že zbrane na ukrajinskih mejah.

        Razlaga, da se je Rusija začela preptepati, ker nima prijateljev, pa je smešna. Rusija je odgovarjala na poteze Zahoda, predvsem Amerike. Prva poteza je bila odločitev Nata 2008, da ponudi Ukrajini in Gruziji članstvo v Natu. Druga agresivna poteza Zahoda je bil nasilen puč v Kijevu leta 2014, ki ga je vodila in financirala Amerika. Puču so sledile represalije na ruskim prebivalstvom v Ukrajini, kar je privedlo do upora ukrajinskih Rusov in do državljanske vojne, ki traja še danes.

        Države pa nimajo prijateljev: imajo interese, kot je to jasno povedal Winston Churchill. Če pa že razmišljaš na ta način, se je sankcijam zoper Rusijo pridružil samo Zahod, Japonska in Južna Koreja, praktično ves ostali svet, to je skoraj 7 milijard ljudi, pa se sankcijam ni pridružil.

        Večina držav t.i. globalnega Juga zelo dobro razume, da je bila vojna v Ukrajini izzvana z neprestanim širjenjem Nata proti ruskim mejam ter z izbruhom državljanske vojne v Ukrajini.

        Kako bi ti sprejel, če bi recimo Italija s topovi obstreljevala slovenska naselja v Italiji? Ukrajina je 8 let s topovi obstrejevala Donbas, pretežno civilne cilje, v teh obstreljevanjih pa je umrlo najmanj 13 tisoč ljudi, večinoma ruskih civilistov. Da bo Rusija preaj ali slej reagirala na to, je bilo jasno.Tudi Zelenskemu, a tudi on ni naredil nič, da bi vojno preprečil, čeprav bi lahko. To je ameriška marioneta, ki žrtvuje lasten narod za geopolitične interese Amerike.

  2. Omenjene sankcije zoper Rusijo lahko imenujemo tudi izdajstvo politikov lastnega prebivalstva. Zaradi svoje nesposobnosti najti politično rešitev konflikta, bodo plačevali državljani dražje razne dobrine, ne samo plina in nafte. Ob tem jih bodo pa še hujskali zoper ruski narod, kolektivno. Samo za ilustracijo tega nagnusnega hujskanja: v Španiji so prepovedali uprizoritev dramatizacije dela kultnega romana Mojster in Margareta, pisatelja M. Bulgakova. Pri tem kozli niso vedeli, da je Bulgakov Ukrajinec, samo pisal je v ruščini, ker je rusščina pač maretin jezik tretine Ukrajjncev.

  3. Amerika je pred nedavnim sprejela sklep o pomoči Ukrajini v višini 33 miljonov dolarjev. Ob tem imajo doma samo v Los Angelesu 50 000 brezdomcev, revežev brez vsega, brez hrane , doma in zdravstvene oskrbe. Ti politiki govorijo o oboroževanju, ne o iskanju diplomatskih rešitev za mir in ubogi ukrajinski narod krvavi za perverzne ameriške interese oslabiti Rusijo. In to samo zato, ker je pred leti neka skorumpirana gospa izgubila volitve in za to orivila Ruse. No, tudi Janša je tej politiki držal štih.

  4. Rusija ne sodi med normalne države, ki spostujejo red in pred vsem ustanovno listino OZN.Rusija ni demokratična država.
    Rusija se je zapletla v vojno, ki je ne more in ne sme dobiti.
    Čim krajša b, čim prej bo Rusija poražena, manj bo žrtev, manj trpljeja nedlžnih ljudi in manj škode.
    Ptrebn je striti vse, da bo Rusija čim bolj oslabljena.
    Zanesljivo so sankcije ukrep, ki slabi Rusij.
    Boj ostre, ko bodo sankcije, bolj učinkovite bodo.
    Prav gotovo lahko evropske države prenesejo posledice sankcij lažje, kot Rusija, zato ni prav, da se nekatere države branijo sankcij proti Rusiji.
    Evropa pa mora poskrbeti za to, da bi prizadetost med državami enakomerno porazdeljena.
    Ni prav, da večin bremena beguncev nosijo Poljaki, tako kot ni prav,da bi sankcije najbolj prizadele Madžare.
    Ko bo Rusija poražena, jo je potrebno sprejeti v Evropksko družino pod pogojem, da se demokratizira in postane del Evrope.

    • Rusija ni demokratična država.
      ***
      Amerika pa morda je? Trumpu je globoka država pred vsem svetom ukradla volitve in to naj bi bila demokratična država?
      Amerika je napadla vrsto držav vspovsod po svetu in to naj bi bilo demokratično?

      Ameriki vladajo lobiji: bankirski, orožarski, energetski, farmacevtski itd., ki sestavljajo globoko državo, ki vlada prek Cije in drugih obveščevalnih služb.

      Demokracija v Ameriki je umrla že davnega leta 1913, ko je bil sprejet zakon, ki je privatiziral ameriško centralno banko, kar predstavlja tudi rojstvo globoke države, ki je dejanski suveren.

      Amerika je od propada Sovjetske zveze naprej gojila sen o popolni svetovni dominaciji. Tudi sedanja vojna v Ukrajini je posledica ameriškega militarizma, ekspanzionizma in globalnih hegemonističnih stremljenj, kot so to tudi številne druge vojne, ki jih neprestano bojuje Amerika vsepovsod.

      Pok. Madelein Albright je rekla nekako tako, da Amerika stoji više in vidi dlje od drugih nacij, zato je poklicana, da vlada na svetovnem planu. Kdo je že v zgodovini gojil podobne ideje?!

      Naj se sliši še tako bogokletno: Čas je bil, da se je nekdo postavil po robu ameriški imperialistični politiki, pe četudi sliši na ime Putin. Ne glede na izid vojne v Ukrajini, je čas ameriškega unilateralizma dokončno mimo. Svet se je prebudil in ne bo več toleriral ameriških imperialnih vojn

      • Ste povedali vse. Zagovarjate Putina, avtokrata, ki mu je uspelo prelisičit svet.
        Zahod pa mu je, vključno z Ameriko,
        to omogočal.
        Zato je tudi soodgovoren, saj bi se mu že prej lahko odločno zoperstavil in s tem onemogočil vzpon samodržcu, ki sedaj terorizira Ukrajino in grozi še ostalim državam z atomskih orožjem.

      • Amelie, zagovarjam evropske in slovenske interese. Amerika dela vojne, državljanske vojne, puče … vsepovsod po svetu, pri čemer ji je prav malo mar za posledice. Zaradi ameriškega puča v Ukrajini leta 2014 in posledične 8-letne državljanske vojne je zdaj v Ukrajini vojna, Evropi pa grozi energetska kriza in draginja, kakršne že desetletja ni bilo.

        Putin ni prav nič kriv za militantno ameriško politiko, ki hoče obvladovati ves svet. Zaščititi je hotel rusko prebivalstvo v Ukrajini, ki mu je pretil genocid. Amerika in Zahod nasploh pa so 8 let podpirali in še podpirajo ukrajinsko genocidno politiko. Ukrajinska armada je namreč 8 let s topovi obstreljevala predvsem civilne cilje v Donbasu, pri čemer je umrlo najmanj 13 tisoč ljudi, večinoma ruskih civilistov.

        Pouči se, kaj se v resnici dogaja v Ukrajini, preden v tri dni obtožuješ z opranimi možgani.

    • In od koga naj bi bila odvisna Evropa, če ne od naravnih danosti, med katere sodi tudi fizična razdalja? Ruski plin in nafta sta za Evropo najcenejša, ker je Rusija najbližja in obstaja ustrezna infratruktura, to je naftovodi in plinovodi. Ne more Evropa zgraditi naftovoda iz Saudove Arabije ali plinovoda iz Katarja.

      Evropa dela gospodarski samomor s tem, ko slepo sledi ameriškim ambicijam po obvladovanju sveta.

  6. DOMNEVAM, DA “rasPUTIN” NIMA JAVNEGA – OSEBNEGA UGLEDA
    in da zato piše – pod VZDEVKOM..
    ČE BI OSEBNI UGLED IMEL – BI PISAL –
    POD NJEGA PRAVIM IMENOM.
    Ne zmenite se za tu domnevno zavajajočega “rasPUTINA”
    IN NE ODPIRAJTE NJEGOVIH LINKOV.
    DOMNEVAM-O, DA NE GRE ZA KOMPETENTNO OSEBO –
    AMPAK ZA OBIČAJNEGA DOMNEVNO PLAČANEGA proPUTIN PROPAGANDISTA.
    Če bi bil kaj več kot sporen domnevno plačan propagandist – bi se podpisoval
    s polnim, s pravim osebnim imenom. Mar ne?
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan

Komentiraj