SDS tik pred tem, da nas pošlje na tri referendume. O čem bomo torej odločali?

Največja opozicijska stranka SDS ima še do te srede čas, da zbere ustrezno število podpisov za tri referendumske pobude. Gre za Zakon o vladi, Zakon o RTV Slovenija in Zakon o dolgotrajni oskrbi. Za vsako referendumsko pobudo morajo zbrati vsaj 40.000 podpisov volivk in volivcev, ki morajo biti overjeni na upravni enoti ali elektronsko prek e-uprave.

O konkretnih številkah pri SDS molčijo, so pa tik pred tem, da jih zberejo, kar bi se utegnilo zgoditi že danes, vendar bodo z zbiranjem vztrajali do konca, saj njihov cilj je, da zberejo čim več podpisov.

Če jim bo uspelo in bo dovolj overjenih podpisov potrdila pristojna služba državnega zbora, bomo imeli referendumski dan, na katerem bomo odločali o vseh treh vprašanjih. Je pa predsednik vlade Robert Golob že pred časom povedal, da bodo poskrbeli, da le-ta ne bo sovpadal s katerimi od rednih volitev.

Še pred poletjem je Slovenska demokratska stranka v Državni zbor vložila potrebne podpise za začetek zbiranja overjenih podpisov za razpis referenduma. Ker pa bi 35-dnevni rok tedaj padel v čas poletnih počitnic se je zbiranje overjenih podpisov začelo 1. septembra in traja največ do 5. oktobra.

Podpise nameravajo zbirati vse do konca

V SDS priznavajo, da jim je nemalo težav pri zbiranju podpisov v zadnjih tednih povzročalo deževno vreme, pa tudi vse težja dostopnost krajevnih uradov zaradi zaprtij in skrajšanja delovnikov v nekaterih krajih. O točnih številkah v stranki molčijo, iz virov blizu stranke pa smo izvedeli, da jih je bilo v začetku prejšnjega tedna zbranih približno 33.000 in da so v zadnjem tednu okrepili prizadevanja ter zbrali več tisoč podpisov, že danes pa bi utegnili zbrati zadostno količino podpisov.

Kljub temu z zbiranjem ne bodo zaključili in bodo vztrajali do konca, torej do srede, ko se izteče rok za zbiranje, saj želijo zbrati čim večje število podpisov. Zato vse, ki svojega podpisa še niso oddali, v tej stranki še vedno vabijo, naj to storijo.

Izkušnje preteklih referendumov namreč kažejo, da je za zagotovljen razpis referenduma potrebno zbrati več kot 40.000 podpisov, saj utegne Državni zbor podpise volivcev, kjer je prišlo do napak v črkovanju ali morebitnih odstopanj med imenom na obrazcu in imenom na osebnem dokumentu, izločiti, kljub temu da so podpise overili na Upravni enoti.

Zakon o vladi in prve razpoke v koaliciji glede Meščevega ministrstva

Podpise zbirajo za tri referendume. Prvi je Zakon o spremembah zakona o vladi. Med spornejša določila spada povečanje števila ministrstev s 17 na 20, po prepričanju SDS pa tudi razdelitve področij po ministrstvih ni smiselna.

V povečevanju števila ministrstev v SDS vidijo predvsem zagotavljanje dobro plačanih mest politikom, ki jih državljani niso izvolili v Državni zbor. Poseben primer mešanja področij v posameznih ministrstvih je ustvarjanje ministrstva za solidarno prihodnost, ki ga je vlada Roberta Goloba ustanovila posebej za koordinatorja Levice Luko Mesca.

A pred tedni je Mesec celo razkril, da tega ministrstva noče več in da namerava ostati minister za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, področja, ki naj bi jih pokrivalo njegovo novonastalo ministrstvo, pa naj bi prenesli kar pod njegovo trenutno ministrstvo. Tako bi bila ne glede na izid referenduma potrebna še ena sprememba Zakona o vladi, da bi to lahko uresničili.

S tem pa se ne strinja premier Golob, ki je napovedal, da po referendumu rekonstrukcija vlade bo in »Ko bo zakon stopil v veljavo, bomo morali imenovati ministra, pika.« Mesec sicer trdi, da imata z Golobom sklenjen ustni dogovor, da ministrstva za solidarno prihodnost ne bo. Pri tem vprašanju bi lahko nastopile prve razpoke v koaliciji.

Zakon za obglavljenje vodstva RTV SLO

Po nujnem postopku je 14. julija letos Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Po navedbah predlagateljev gre za zakon, ki naj bi depolitiziral RTV Slovenija. Ker je bil zakon obravnavan po nujnem postopku, je bila javna razprava o njem s strani civilne družbe onemogočena. Vladi naklonjene organizacije, ki so zakon pomagale pripravljati, sicer ocenjujejo, da je bila javna razprava o njem narejena že pred volitvami.

Če ni bila mogoča prej, pa javna razprava o prihodnosti RTV Slovenija prav na TV Slovenija poteka te dni. Vendar pa sodelovanje v oddajah sistematično odklanjajo tako predstavniki leve politike kot tudi njim naklonjene civilne družbe.

Osrednje spremembe se nanašajo na vodstvene strukture. Po mnenju mnogih analitikov je sicer glavni namen zakona čimprejšnja zamenjava vodstva javne radiotelevizije, ki ima sicer pred sabo še večino 4-letnega mandata, in podreditev javnega medija aktualni vladni politiki pred novo sestavljenega sveta zavoda, v katerem bi imeli večino izbrane nevladne organizacije in zaposleni na RTVS.

Referendum za ohranitev dolgotrajne oskrbe, kot jo je začrtala prejšnja vlada

Tretji referendum – o dolgotrajni oskrbi – skuša doseči, da ne bi bile sprejete spremembe, ki jih je na Zakon o dolgotrajni oskrbi sprejela aktualna koalicija. Spremembe rešitve iz zakona o dolgotrajni oskrbi premikajo v prihodnost, v SDS pa se bojijo, da bi to lahko pomenilo tudi ukinitev poglavitnih rešitev.

Novi zakon po njihovem mnenju ogroža tudi izplačilo 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje, odpravlja pa tudi mnoge, prepotrebne rešitve, so še prepričani.