V SDS, NSi in SD Rusijo obsojajo, večina ostalih molči, Kordiš pa za ruski vdor krivi NATO

Foto: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Potem ko je včeraj ruski predsednik Vladimir Putin na ruski nacionalni televiziji oznanil priznanje separatističnih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, je tja poslal tudi rusko vojsko, z izgovorom ohranjanja miru. S tem je ruska vojska prestopila mednarodno priznano mejo Ukrajine, ki jo je do nedavnega priznavala tudi sama.

Prvi so sankcije proti uporniškima regijama, ne pa novih proti Rusiji, uvedli v ZDA, Nemčija je prekinila postopek certificiranja plinovoda Severni tok 2, Evropska unija sankcije pripravlja za primer širše invazije.

Odzivi se vrstijo tudi iz vrst politike, kjer je večina zavzela stališče obsodbe ruskih kršitev mednarodnega prava in solidarnosti z Ukrajino, ne pa vsi – nekateri zaenkrat še molčijo, spet drugi koketirajo z Rusijo.

Koalicija obsoja kršitev mednarodnega prava v Ukrajini in Ukrajince vabi v EU in NATO


Predsednik vlade Janez Janša se je glede aktualnih varnostnih razmer v povezavi z dogajanjem v Ukrajini sestal s predsednikom republike Borutom Pahorjem. »Strinjala sta se, da je odločitev predsednika Ruske federacije Putina, da podpiše ukaz o priznanju dveh samooklicanih separatističnih regij v Ukrajini, groba kršitev mednarodnega prava in resen poseg v suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine,« so zapisali na uradnem Twitter profilu vlade.

Janša ob tem dodaja, da Slovenija to nezakonito potezo obsoja in ocenjuje, da bi morala Evropska unija Ukrajini ponuditi perspektivo polnopravnega članstva.

https://twitter.com/strankaSDS/status/1496132332230782976

Članstvo Ukrajine ne le v EU, ampak tudi v zvezi NATO, pa podpira obrambni minister in predsednik NSi Matej Tonin. Tonin se zavzema za mir in poziva k dialogu, saj je prepričan, da situacija v Ukrajini vpliva na celotno Evropo. Ob tem napoveduje tudi okrepitev prisotnosti Slovenske vojske v vzhodnih članicah zavezništva in je s tem od slovenskih politikov tudi najbolj konkreten.

V Novi Sloveniji tudi opozarjajo, da nam zaostrene razmere v Ukrajini in na Balkanu kažejo na to, da varnost ni samoumevna in da je skrajni čas, da se posodobi Slovenska vojska, namesto tega pa Levica zahteva razgradnjo Slovenske vojske.

https://twitter.com/MatejTonin/status/1496118784834387970

Tonin o rusko-ukrajinski krizi za CNN

Zajem slike MORS


Slovenskega obrambnega ministra so za komentar ruskega posredovanja v Ukrajini poklicali tudi z znane ameriške medijske hiše CNN.

Tonin je dejal, da je glede Rusije treba jasno storiti to, o čemer zahodni zavezniki govorijo.

"Predsednik Putin je šel v Ukrajino misleč, da ne bomo storili tega, kar govorimo, zato morajo biti sankcije ostre. Če bomo enotni, kar je naše najmočnejše sredstvo, potem ne vidim nevarnosti za Slovenijo," Rusko početje je označil za jasno kršitev mednarodnopravnih norm in potrdil, da gre za rusko invazijo.

Po njegovih besedah morajo biti sankcije ostre in osredotočene na rusko vodstvo, še posebej na podjetja in finančne tokove, ter hkrati priznal, da bodo sankcije zaradi višjih cen vpliva boleče tudi za EU. Dodal je še, da lahko Rusija povzroči tudi težave na Zahodnem Balkanu.


Koalicija KUL od obsodbe agresije do molka in celo obsodbe NATO


Rusko priznanje dveh ukrajinskih pokrajin Lugansk in Doneck ter odločitev o napotitvi vojaških enot na vzhod Ukrajine obsojajo tudi Socialni demokrati, »saj gre za kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine. Slovenija naj si v okviru EU in mednarodnih organizacij prizadeva za mirno rešitev krize.«

So pa Socialni demokrati izmed strank koalicije KUL edini, ki obsojajo kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine. SAB sicer obsoja kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine, a v istem tvitu obtožujejo predsednika vlade Janšo obračunavanja z neodvisnimi mediji in zato ocenjujejo, da je njegova obsodba Putinovega ravnanja hipokritična. Stranka SAB sicer na Twitterju blokira račune neodvisnih novinarjev, vključno z računom avtorja tega prispevka.

V LMŠ in DeSusu, sicer tradicionalno Rusiji naklonjene stranke, so se ob našem vprašanju glede njihovih stališč do rusko-ukrajinske krize zavili v molk. Tudi obramboslovec med Šarčevi evroposlanci, dr. Klemen Grošelj, ki se sicer redno oglaša okoli mednarodnih varnostnih vprašanj, je glede početja Putina tiho. Tvita pa o sprehodu s predsednikom politične skupine Renew po Ljubljani, v katerem piše o liberalizmu, svobodi in pravni državi. A ne v kontekstu Rusije.

https://twitter.com/KGroselj/status/1496176384254824453

Podobno molčeči so tudi v Levici, kjer sicer agresivno nasprotujejo posodobitvam v Slovenski vojski. Njihov poslanec Miha Kordiš sicer za eskalacijo razmer obtožuje NATO, Rusijo pa vidi kot žrtev NATO-vega »obkoljevanja«, vključno z namestitvijo slovenskih vojakov v Latviji. Stranka se od njegovega zapisa ni distancirala.

https://twitter.com/BrenceNejc/status/1496060475997577225

Klici po zmanjšanju odvisnosti od plina in pozivi k ukrajinski nevtralnosti


Dobili smo tudi še nekaj drugačnih odzivov. Stranka Vesna ocenjuje, da priznanje Ljudskih republik Doneck in Lugansk ne prispeva k miru, rešitev pa vidijo v prehodu v trajnostno, zeleno gospodarstvo, proizvodnjo energije in mobilnosti, saj je to edino, »kar bo ustavilo odvisnost Evrope od Rusije in nam omogočilo, da se z njimi pogovarjamo kot močnejši partner. V tem duhu podpiramo sankcije proti Rusiji in zaustavitev projekta Severni tok 2.«

Slovenska ljudska stranka pa ocenjuje, da vsi skupaj nismo naredili dovolj že prej. Stopnjevanje konflikta, ki bi prinesel negativen vpliv na gospodarstvo in mednarodne odnose, bi preprečili s celovitim odgovorom glede tega vprašanja, za kar pa si je potrebno vzeti čas. Slovenija bi morala vse napore usmeriti v mirno reševanje sporov, potencialno rešitev pa vidijo tudi v trajni nevtralnosti Ukrajine.

Zahod obsoja Putinove poteze in pripravlja sankcije, a zaenkrat postopne


Prvi konkreten korak v svetu sta danes storili ZDA in Nemčija. Nemčija je ustavila postopek certificiranja plinovoda Severni tok 2, s čimer je ta projekt začasno ustavljen. Rusija med drugim napoveduje, da bo oskrba z energenti potekala nemoteno, je pa Dmitrij Medvedjev, od leta 2020 ruski premier, ob tem že napovedal možnost podražitev plina za Evropo.

ZDA so prve sankcije uvedle zoper regiji Donetsk in Lugansk. Sankcij bo deležen vsakdo, ki bo v teh regijah opravljal kakršnekoli transakcije oz. izvajal investicije. V obe regiji je prepovedan tudi uvoz in izvoz iz ZDA. V ZDA je zamrznjeno tudi premoženje obeh regij ter njunih posameznikov. Omenjene sankcije pa so ločene od tistih, ki jih bodo uvedli zoper Rusijo, če bo ta nadaljevala oboroženo agresijo proti Ukrajini, je povedala tiskovna predstavnica Bele hiše, Jen Psaki.

Združeno kraljestvo je sankcioniralo pet ruskih bank in tri posameznike, pri čemer je britanski premier, Boris Johnson, napovedal, da je to prvi paket sankcij, saj pričakuje stopnjevanje neracionalnega obnašanja Rusije. Če bi Rusija zares napadla Ukrajino, napovedujejo tudi razkritje lastnine in podjetij ruskih oligarhov na britanskih tleh ter prekinitev dostopa do ameriških dolarjev in britanskih funtov za ruska podjetja.

Evropska unija sankcije zoper Rusijo še pripravlja, usmerjeni pa bodo proti vpletenim v nezakonito priznanje obeh regij, bankam, ki financirajo ruske vojaške in druge operacije v obeh regijah, dostopu do kapitalskih trgov ter trgovinski ukrepi proti separatističnima regijama. O predlogu, ki sta ga predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel bodo še danes razpravljali zunanji ministri.


Ukrajinska srednja pot?


Poznavalec razmer z bogatimi diplomatskimi izkušnjami, ki ne želi biti imenovan, opozarja, da je za sprejem Ukrajine v NATO danes prepozno, če pa bi bil Zahod na to pripravljen, bi to lahko storili že pred desetimi leti ali še prej. Danes je po njegovem mnenju potrebno napor usmeriti v zagotovitev ozemeljske celovitosti vsaj celinskega dela Ukrajine, hkrati pa nasloviti ruski varnostni interes.

Rešitev vidi v zgledu Avstrije, kjer so se velike sile sredi hladne vojne dogovorile o ozemeljski celovitosti Avstrije, država pa od tedaj ohranja nevtralnost in ni članica zveze NATO, čeprav je del Evropske unije. Samo garant, da Ukrajina ne bo šla v NATO, je lahko garant njene ozemeljske celovitosti v dogovoru tako Zahoda kot Rusije, je prepričan.

Nihče si namreč ne želi jedrskega spopada z Rusijo in zaradi Ukrajine ne bo šel v vojno z Rusijo – posebej ne v času po umiku iz Afganistana, ko je NATO verjetno najšibkejši po 2. svetovni vojni, je prepričan, pri čemer dodaja, da tudi Rusija vselej spoštuje rdečo črto – mejo zavezništva NATO. Prav zato se tako boji ukrajinskega približevanja zavezništvu in skuša to za vsako ceno preprečiti.

Dogovor pa je potrebno skleniti čim prej, saj situacija Rusijo potiska v objem Kitajske. Medtem ko ima Rusija vendarle razvite institucije, opozicijo in tisk, četudi preganjan, je del evropske kulture, medtem ko je Kitajska utemeljena na 4.000 letni tradiciji podložništva božanskemu cesarju. Rusijo je zato treba obdržati v Evropi.



https://twitter.com/DC43/status/1496173576222920704
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike