SDS bi referendum o omejitvi prošenj za azil. A teh je manj le v dveh državah EU

Uredništvo
4

Kaj je Janez Janša minulo soboto napovedal na Twitterju, se je danes uresničilo. SDS je na tiskovni konferenci podala predlog za razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah migrantov v Sloveniji.

Po novi referendumski zakonodaji lahko takšen referendum razpiše le državni zbor z navadno večino glasov poslancev in ni zavezujoč.

Predlog bi bil torej izvedljiv le ob načelni podpori vsaj dela koalicije, kar pa realno ni za pričakovati.

Referendumsko vprašanje bi se glasilo: “Ali naj DZ sprejme zakonodajo, v kateri bo določeno, da letno število prosilcev za mednarodno zaščito ne presega števila prošenj za mednarodno zaščito v letu 2015?”

V minulem letu je v Sloveniji za azil zaprosilo 277 oseb.

“Ljudje morajo odločiti o vprašanjih, kjer se vladajoča politika očitno izogiba in pripravlja rešitve, ki so v nasprotju z večinskim mnenjem državljanov Republike Slovenije,” je razloge za predlog referenduma pojasnil dr. Vinko Gorenak, ter dodal, da “v kolikor poslanci vladajoče koalicije tega ne bodo sprejeli, “bo situacija takšna, da bodo raje imeli turbulentne okoliščine, in da  bo ostalo tako, da imamo nekatere, ki so za in nekatere, ki so proti.”

Podpore drugih strank za referendumski predlog SDS do sedaj še ni iskala.

Po številu prosilcev za azil Slovenija v 2015 na repu evropskih držav

Lani je po podatkih Eurostata v 28 državah EU za azil prosilo 1.321.560 prebežnikov, od tega največ, 476.000, v Nemčiji (čeprav je v državo v tem obdobju vstopilo več kot milijon migrantov), takoj za njo je Madžarska s 177.135 prosilci za azil in Švedska s 162.450 prosilci.

Slovenija je z 277 osebami, ki so pri nas v letu 2015 oddale prošnjo za mednarodno zaščito, povsem pri repu evropskih držav, čeprav je njeno ozemlje v tem času prečkalo več kot pol milijona prebežnikov. Manj prošenj med državami članicami EU beležita zgolj še Hrvaška (210) in Estonija (230).

V tretji naši sosedi, Italiji, je v minulem letu za azil zaprosilo 84.085 prosilcev.

Med prosilci za azil v državah EU prevladujejo  Sirci (okoli 380 tisoč), sledijo Afganistanci (okoli 180 tisoč) in Iračani (130 tisoč).

prosilci-za-azil-graf-bbc

Število sprejetih prošenj za azil omejila že Avstrija, a na 37.500 letno

Za letno omejitev največjega števila prosilcev za azil se je pred časom odločila že Avstrija. Številko so postavili pri 37.500 letno oziroma pri 127.500 prosilcih do leta 2019. Ob obstoječih 90.000 prosilcih bi Avstrija tako do tega leta sprejela skupaj dobrih 200 tisoč prosilcev za mednarodno zaščito.

Tovrstna odločitev Avstrije je bila deležna kritike s strani Evropske komisije, češ da Avstrijci  postavljanjem omejitev za prebežnike iz vojnih območij kršijo pravni red EU.

Če bi Slovenija pri prošnjah za azil postavila primerljive omejitve, bi to pomenilo letno sprejemanje približno 9375 prošenj, torej kar 34 krat toliko, kot v okviru referendumske pobude predlagajo v SDS.

Spretna politična pobuda SDS, sploh, ker vedo, da je neizvedljiva
Večinsko ljudsko nezadovoljstvo z migrantsko situacijo v Sloveniji politično modro najbolje izkorišča Slovenska demokratska stranka in njen današnji referendumski predlog je mogoče razumeti v tem kontekstu.

Nedvomno imajo pri tovrstnem predlogu široko ljudsko podporo, obenem pa kot izkušeni politiki dobro vedo, da referenduma na to temo v Sloveniji ne bo.

Najprej ne, ker zanj ne morejo pridobiti državnozborske večine, v prvi vrsti pa, ker so tako striktna omejevanja pri pomoči ljudem, ki bežijo z vojnih območij (katerim pravica do azila lahko pripada), v nasprotju z mednarodnim pravnim redom.

Ob kritiki avstrijske omejitve pri 37.500 prosilcih za azil letno si lahko predstavljamo odziv Bruslja, drugih evropskih držav, OZN in mednarodnih organizacij, če bi Slovenija naznanila, da bo od vseh prosilcev za mednarodno zaščito v EU letno sprejela le 277.

Predsednik SDS je predlog referenduma napovedal že ob protestih minulo soboto:

4 KOMENTARJI

  1. “A teh je manj le v dveh državah EU”
    Logično je, če upoštevamo število prebivalstva in ekonomsko moč, da bomo med državami z najmanj podeljenimi azili.

    Problem so množični nezakoniti prestopi meje oseb neznanega porekla, ki želijo v Nemčiji prejemati socialno pomoč. Problem so vojni begunci, ki jih vojaki ISISa uporabljajo kot krinka pri vdiranju v Evropo. Kako slovenska vlada rešuje ta dva problema, meni ni znano.

  2. V tem hipu je prosilcev res malo, kaj pa takrat , ko bodo druge države dosegle maksimum. Ali smo res tako “napredni” in “bogati”, da bomo ljudi, ki jih druge države nočejo, mi vsi sprejemali.

  3. Če že primerjate,je treba pimerjati le primerljivo…A neosoc.kom.Slovenije ni moč primerjati z urejenimi demokracijami…treba je upoštevati možnosti-velikost države in št.tujcev,ki so že tu- pa revščino večine od zgolj 2 milijonskega naroda-predvsem pa dejstvo,da v veliki meri mafijsko vodene države ni na noben način mogoče uvrščati med stare in dobro urejene Evropske države…

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime