Scholz na mirovni misiji; Zelenski: “Članstvo v Natu so oddaljene sanje”

Vsak čas naj bi se začela vojna, sporočajo iz Bele hiše. Bidenova administracija je namreč na podlagi obveščevalnih podatkov obvestila javnost, da je ruski napad na Ukrajino le še vprašanje ur, kot najverjetnejši dan invazije pa so navedli sredo. Vsled grožnje je predsednik Volodimir Zelenski 16. februar razglasil za dan enotnosti, in danes ob 10. uri naj bi po vsej državi ob izobešenih zastavah zadonela ukrajinska himna.

A na drugi strani s strani tako zahodnoevropskih kot ruskih diplomatov in voditeljev prihajajo spravljivejši toni, in zdi se, da vojna kljub drugačnim napovedim Pentagona ni neizogibna.

V zadnjih mesecih smo bili priča živahnemu dogajanju na področju ukrajinske krize, tako v smislu vojaških kot tudi političnih in medijskih aktivnosti. Ker bi na podlagi analiz zahodnih institucij Rusija lahko vsak čas napadla Ukrajino, so slednjo nekatere države zavezništva hitele oboroževati in nameščati svoje vojake v soseščini, obenem pa je Rusija pričela izvajati vojaške vaje velikega obsega na ozemlju svoje zaveznice Belorusije, na katerih so bili poleg 30.000 vojakov prisotni tudi nekateri najsodobnejši ruski oborožitveni sistemi.

Že dalj časa smo priča tudi obojestranski medijski vojni, a za razliko od slednjih se je politika – vsaj po lastnih besedah – pripravljena usmeriti k deeskalaciji konflikta. Sicer dosedanje serije pogajanj niso obrodile sadov. Po nadaljevanju pat položaja, ki so ga za seboj pustili pogovori med predsednikoma Francije Macronom in Rusije Putinom nekoliko več upanja vzbuja obisk nemškega kanclerja Olafa Scholza v Kijevu in Moskvi.

Uspeh njegove “mirovne misije” bo določil nadaljnje postopke Bruslja v zvezi z ukrajinsko krizo.

Zelenski: članstvo v Natu so oddaljene sanje

Včeraj je Scholza gostil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, in voditelja sta na srečanju zavrnila možnost pridružitve Ukrajine Natu v bližnji prihodnosti. Scholz je povedal, da vstop Ukrajine v zavezništvo sploh ni del agende, in izrazil presenečenje nad dejstvom, da je Kremelj tako rekoč zaskrbljen nad nečem, česar Zahod sploh ne namerava uveljaviti. Zakaj se Zahod (ne le ZDA, pač pa tudi evropske članice) ne navdušujejo nad ukrajinsko pridružitvijo, zgovorno pove spodnji tvit:

Zelenski je ob tem pristop k zavezništvu označil za “oddaljene sanje”, a hkrati poudaril, da to ne pomeni, da Ukrajina nima želje po tem. A, kot je poudaril, to ni odvisno od Ukrajine. “Članstvo v Natu bi Ukrajini zagotovilo varnost in ozemeljsko celovitost,” meni.

Scholz je Ukrajini zagotovil, da bo Rusija v primeru napada deležna najostrejših sankcij in povedal, da ni opravičljivega razloga za kopičenje ruskih sil, hkrati pa pozval Zelenskega, naj Ukrajina zagotovi izvajanje sporazuma Minsk II, ki predvideva ureditev avtonomnega statusa separatističnih republik (tudi Rusija je Ukrajini večkrat očitala, da sporazuma ne izvršuje).

Ruska Duma je danes sicer pozvala predsednika Putina k priznanju dveh separatističnih republik na vzhodu Ukrajine, a znano je, da ruski predsednik temu že od vsega začetka nasprotuje, saj želi s priznanjem zgolj avtonomije separatistom ohranjati intitucionalizirano rusko diasporo v sosednji državi ter preko nje vzdrževati vpliv nanjo.

“Varnost v Evropi se lahko doseže le z Rusijo”

Scholz je danes prispel na obisk v Moskvo, kjer bo nadaljeval pogovore z Vladimirjem Putinom. Ruska stran po lastnih navedbah pušča odprta vrata za pogovore; zunanji minister Sergej Lavrov je tako povedal, da možnosti za diplomatsko rešitev še zdaleč niso izčrpane, ter tako izrazil pripravljenost za dogovor glede Ukrajine.

Nemški kancler je ob pogovoriz povedal, da so razmere sicer težke, a nikakor ne brezupne. “Za Evropejce je jasno, da trajne varnosti ni mogoče doseči proti Rusiji, ampak samo z Rusijo,” meni. Slednjo vidi kot partnerico pri zagotavljanju miru v Evropi, in ne kot sovražnico. Dejal je še, da je delni umik ruskih enot dober znak, Putin pa je poudaril, da si njegova država ne želi vojne, zato je dala predlog za pogajanja.

Poljski zunanji minister Zbigniew Rau, čigar država trenutno predseduje OVSE-ju, je ruskemu zunanjemu ministru Lavrovu danes ponudil začetek novega dialoga o varnostni podobi Evrope, ki ga je slednji pozdravil, a kot najpomembnejše izpostavlja dialog z zvezo NATO in ZDA.

Tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ob dogajanju izrazil zmerni optimizem, medtem pa ameriško in britansko vodstvo ugotavljata, da je ruska invazija najverjetneje že pred vrati: “Še vedno velja, da bi lahko bila invazija neizogibna, za kar obstaja velika verjetnost,” je dejala britanska zunanja ministrica Liz Truss.

Nasprotujoče si novice: se Rusi umikajo ali napadajo?

Pisali smo že o ugotovitvah tako ukrajinskih strokovnjakov kot vojakov na terenu, da je možnost ruskega napada s trenutno prisotnimi kapacitetami zelo majhna, saj naj te ne bi zadostovale za izvedbo kakršnihkoli učinkovitih operacij. Trenutno pa smo priča nasprotujočim si novicam, ki jih ponujajo različni viri obveščanja.

Medtem ko CNN podaja navedbe Bele hiše o nadaljevanju kopičenja ruskih sil, nekateri drugi mediji (CNBC, Al Jazeera) poročajo, da so se ruske enote danes začele vračati v svoja matična oporišča. Enako trdi tudi ruski obramnbni minister Sergej Šojgu, ki je pred kratkim oznanil, da se je nekaj vaj na beloruskem ozemlju že zaključilo, nekaj pa jih je v fazi zaključevanja. Vojaki naj bi se tako vsaj večinoma vrnili domov.

Opaziti pa je tudi neenotnost stališč znotraj Bidenove administracije: včeraj je govorec ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price izrazil stališče, da je možnost ruskega napada ob kopičenju sil “večja kot kadarkoli,” predstavnik Pentagona John Kirby pa je dejal, da ne verjame, da bi Rusi sprejeli končno odločitev za napad.

Vojno napovedujejo vsi, še najmanj pa državi, ki bi se morali spopasti
Žalostno dejstvo ostaja, da je Ukrajina zopet ostala sama: pred časom je generalni sekretar zavezništva Stoltenberg naznanil, da NATO Ukrajine ne bo branil, včeraj pa je kancler Scholz jasno in glasno povedal, da je Zahod niti noče. Ukrajina torej kot suverena država ne more uveljavljati svojega interesa, ker to ni po volji velesil.

Najprej s posredovanjem Macrona, in sedaj tudi Scholza, je Evropa pokazala, da si želi biti faktor, ki poleg Rusije in ZDA kroji prihodnost na lastnem kontinentu. Obe akciji sta izvedeni nekoliko mimo uradne politike Bidenove administracije, saj Francija in predvsem Nemčija želita voditi lastne odnose z Rusijo, predvsem na področju energentov.

Na strani Zahoda je v zvezi s slednjimi opaziti manjša nesoglasja, predvsem glede njihovega uvoza v EU. Nemčiji ni po godu ameriški predlog, da se v okviru sankcij blokira Severni tok II, čeprav je pred časom Biden Ursuli von der Leyen razkril, katero ameriško podjetje lahko nadomesti evropski primanjkljaj plina, če bi se sankcije uvedle.

Kot trenutno kaže, vojne (še) ne bo, in nekoliko ironično je dejstvo, da so vojno napovedovali vsi, še najbolj pa sta možnost spopadov zanikali državi, ki naj bi se spopadli. Tu se Rusi in Ukrajinci znajdejo na isti strani: napovedovanje vojne je sam Zelenski označil za “paniko”, ki njegovi državi povzroča ogromno gospodarsko škodo (če iz države odidejo diplomati, odide tudi kapital), Rusi pa medije označujejo za “histerične”.

 

8 komentarjev

  1. V primeru Gruzije in Krima so bili vsi preseneceni in nihce ni svaril, ker je bilo vse tajno. Potem se je zgodilo, kar se pac je. V sedanjem primeru je velika razlika. Vse je vidno, vsi svarijo in se mogoce ne bo zgodilo nic. Tudi v redu.

    Sicer pa, clanstvo Ukraine v NATO sploh ni potrebno. Zadostovala bi pogodba med NATOm in Ukrajino, da ji bo v primeru ruskega napada nanjo NATO prisel na pomoc. Tako kot 1939 v primeru Poljske. Putin je bolj pameten od Dolfeta. Upajmo.

  2. Amerika se je pokazala tudi v primeru sedanje Ukrajinske krize kot war monger, vojni hujskač. Pentagon in Bela hiša že tedne napavodejute, da bo Rusija napadla Ukrajino vsak hip. Prikazujejo vedno iste satelitske posnetke, ki kažejo morda par sto tovornjakov ali tankov, ki so daleč premalo za napad na Ukrajino. Vojaški strokovnjaki ocenjujejo, da bi morala Rusija zbrati vsaj 300 tisoč vojakov za napad na Ukrajino in še tedaj bi bil rezultat vprašljiv, saj je Ukrajina zdaj precej bolje vojaško izurjena in opremljena, kot je bila ob pripojitvi Krima k Rusiji. Poleg tega so na vzhodu Ukrajine prevladovali ruski uporniki, ki so obrnili hrbet Kijevu, na Zahodu pa so ukrajnski patrioti, ki bi se borili v primeru napada.

    Očitno je, da si Amerika želi spopada med Rusijo in Ukrajino. Vprašanje je zakaj. Razlogov je več, najpomembnejši pa je ta, da bi vojna z Ukrajino oslabila Rusijo, kar bi lahko privedlo do notranjega prevrata in padca Putinovega suverenističnega režima, ki je trn v peti Zahoda. V Kremelj bi zahodna elita rada instalirala prozahodno lutko, ki bo plesala po njenih taktih.

    Ukrajina je primerna za spopad z Rusijo tudi zato, ker je primerno vojaško močna in ker ni v Natu. Če bi bila, bi to avtomatsko pomenilo vojno med Zahodom in Rusijo, ki bi se lahko preobrazila v svetovno vojno, morda celo jedrsko. To pa bi predstavljalo preveliko tveganje tudi za ameriške jastrebe, ki podpihujejo vojno.

  3. Kakorkoli že, Rusi bodo po vsem tem težko ohranjali neko “bratstvo” z Ukrajinci. Rusi v odnosu do Ukrajincev delujejo bolj kot “bully” ne pa kot nek skrbni starejši brat, ki manjšega spoštuje. Lahko govorimo o Kijevski Rusiji, ampak Ukrajinci imajo sedaj svojo narodno identiteto in neumno bi bilo misliti, da se bodo pustili kulturno utopiti v nekem novem ruskem imperiju. Dolgoročno bo to dogajanje verjetno še bolj spodbudilo narodno zavest pri Belorusih, ki pod Lukašenkom kar tenko piskajo.
    Dolgoročno bo Ukrajina verjetno ohranila ozemeljsko celovitost, meja se preprosto ne da spreminjati, ker so fiksirane (v tem primeru bi Evropa lahko priznala neodvisnost Čečenije, ali katerekoli druge ruske avtonomne republike, npr. Tatarstana). Verjetno bo Ukrajina morala popustiti pri široki avtonomiji Krima, morala bo dati dolgoletni (recimo stoletni) lease ruski mornarici za bazo na Krimu, ter priznati avtonomijo Donbassa, si pa predstavljam, da bo v zameno za to da se odreče članstvu v NATU in obdrži nevtralnost (kot Avstrija), po mojem 100% začela z dolgoročnim procesom priblževanja EU-ju (in s kandidaturo za polno članstvo).
    Tu pa Rusi nimajo več vzvoda, ker eno je vojaško zavezništvo, povsem nekaj drugega pa je politična supranacionalna skupnost kot je EU. Če bi Rusi delali “kažin” tudi tukaj bi s tem pokazali, da je vse skupaj bilo samo izgovor za aneksijo suverenih držav Ukrajine in Belorusije nazaj v Rusijo, kar pa tudi po mednarodnem pravu ni mogoče. Sicer pa se pojavljajo namigovanja, da Rusom ne gre za prepoved ukrajinskega vstopa v NATO ampak za to, da Ukrajina nikoli ne bi postala članica EU-ja.

    • Ukrajini se maščuje, ker se je odpovedala jedrski oborožitvi. V zmeno za neodvisnost in meje. Sedaj, ko pa ena od partneric Rusija sporazuma ne spoštuje pa ji nihče ne pomaga. Na kaj v zgodovini vas to spominja. Mene na priključitev najprej Sudetskih Nemcev tretjemu rajhu, potem priključitev Avstrije in za piko na i še razdelitev Poljske k rajhu in komunistični Sovjetski zvezi. Do kdaj se bo zahod klanjal Putinu, ko bo v Berlinu ali v Parizu, kdaj bo dovolj.
      Po moje je Ukrajina samostojna država in gre kamor hoče ne pa da ji ena druga država z orožjem grozi kaj mora storiti.

  4. Avtorju: Uvod članka je napačen in zavajajoč. Kdo iz Bele hiše pravi, da se bo začela vojna? Kdo v Pentagonu pravi, da je vojna neizogibna?

    Biden je včeraj dejal naslednje:
    “And we are ready to respond decisively to a Russian attack on Ukraine, which is still very much a possibility.”
    “Two paths are still open. For the sake of the historic responsibility Russia and the United States share for global stability, for the sake of our common future — to choose diplomacy.”

    https://www.whitehouse.gov/briefing-room/speeches-remarks/2022/02/15/remarks-by-president-biden-providing-an-update-on-russia-and-ukraine/

    Velika razlika je ali avtor napiše: “vsak čas naj bi se začela vojna” ali “napad na ukrajino je še vedno zelo mogoč/izvedljiv”.

    Kogar zanima bolj realna slika in uresničljivost izvedbe zasedbe si lahko prebere recimo:
    https://www.thedrive.com/the-war-zone/44296/what-putins-options-in-ukraine-really-look-like

Komentiraj