Scholz na mirovni misiji; Zelenski: “Članstvo v Natu so oddaljene sanje”

Vsak čas naj bi se začela vojna, sporočajo iz Bele hiše. Bidenova administracija je namreč na podlagi obveščevalnih podatkov obvestila javnost, da je ruski napad na Ukrajino le še vprašanje ur, kot najverjetnejši dan invazije pa so navedli sredo. Vsled grožnje je predsednik Volodimir Zelenski 16. februar razglasil za dan enotnosti, in danes ob 10. uri naj bi po vsej državi ob izobešenih zastavah zadonela ukrajinska himna.

A na drugi strani s strani tako zahodnoevropskih kot ruskih diplomatov in voditeljev prihajajo spravljivejši toni, in zdi se, da vojna kljub drugačnim napovedim Pentagona ni neizogibna.

V zadnjih mesecih smo bili priča živahnemu dogajanju na področju ukrajinske krize, tako v smislu vojaških kot tudi političnih in medijskih aktivnosti. Ker bi na podlagi analiz zahodnih institucij Rusija lahko vsak čas napadla Ukrajino, so slednjo nekatere države zavezništva hitele oboroževati in nameščati svoje vojake v soseščini, obenem pa je Rusija pričela izvajati vojaške vaje velikega obsega na ozemlju svoje zaveznice Belorusije, na katerih so bili poleg 30.000 vojakov prisotni tudi nekateri najsodobnejši ruski oborožitveni sistemi.

Že dalj časa smo priča tudi obojestranski medijski vojni, a za razliko od slednjih se je politika – vsaj po lastnih besedah – pripravljena usmeriti k deeskalaciji konflikta. Sicer dosedanje serije pogajanj niso obrodile sadov. Po nadaljevanju pat položaja, ki so ga za seboj pustili pogovori med predsednikoma Francije Macronom in Rusije Putinom nekoliko več upanja vzbuja obisk nemškega kanclerja Olafa Scholza v Kijevu in Moskvi.

Uspeh njegove “mirovne misije” bo določil nadaljnje postopke Bruslja v zvezi z ukrajinsko krizo.

Zelenski: članstvo v Natu so oddaljene sanje

Včeraj je Scholza gostil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, in voditelja sta na srečanju zavrnila možnost pridružitve Ukrajine Natu v bližnji prihodnosti. Scholz je povedal, da vstop Ukrajine v zavezništvo sploh ni del agende, in izrazil presenečenje nad dejstvom, da je Kremelj tako rekoč zaskrbljen nad nečem, česar Zahod sploh ne namerava uveljaviti. Zakaj se Zahod (ne le ZDA, pač pa tudi evropske članice) ne navdušujejo nad ukrajinsko pridružitvijo, zgovorno pove spodnji tvit:

BREAKING: Putin: "Če se bo Ukrajina pridružila Natu in poskušala z vojaškimi sredstvi zavzeti Krim, bodo vse evropske države sodelovale v vojni z Rusijo – Rusija je vodilna jedrska sila in zmagovalcev ne bo – tega si ne želita ne Macron ne jaz." https://t.co/0DHj6nThOv

— Boštjan M. Zupančič (@bmz9453) February 7, 2022

Zelenski je ob tem pristop k zavezništvu označil za “oddaljene sanje”, a hkrati poudaril, da to ne pomeni, da Ukrajina nima želje po tem. A, kot je poudaril, to ni odvisno od Ukrajine. “Članstvo v Natu bi Ukrajini zagotovilo varnost in ozemeljsko celovitost,” meni.

Scholz je Ukrajini zagotovil, da bo Rusija v primeru napada deležna najostrejših sankcij in povedal, da ni opravičljivega razloga za kopičenje ruskih sil, hkrati pa pozval Zelenskega, naj Ukrajina zagotovi izvajanje sporazuma Minsk II, ki predvideva ureditev avtonomnega statusa separatističnih republik (tudi Rusija je Ukrajini večkrat očitala, da sporazuma ne izvršuje).

Ruska Duma je danes sicer pozvala predsednika Putina k priznanju dveh separatističnih republik na vzhodu Ukrajine, a znano je, da ruski predsednik temu že od vsega začetka nasprotuje, saj želi s priznanjem zgolj avtonomije separatistom ohranjati intitucionalizirano rusko diasporo v sosednji državi ter preko nje vzdrževati vpliv nanjo.

“Varnost v Evropi se lahko doseže le z Rusijo”

Scholz je danes prispel na obisk v Moskvo, kjer bo nadaljeval pogovore z Vladimirjem Putinom. Ruska stran po lastnih navedbah pušča odprta vrata za pogovore; zunanji minister Sergej Lavrov je tako povedal, da možnosti za diplomatsko rešitev še zdaleč niso izčrpane, ter tako izrazil pripravljenost za dogovor glede Ukrajine.

Nemški kancler je ob pogovoriz povedal, da so razmere sicer težke, a nikakor ne brezupne. “Za Evropejce je jasno, da trajne varnosti ni mogoče doseči proti Rusiji, ampak samo z Rusijo,” meni. Slednjo vidi kot partnerico pri zagotavljanju miru v Evropi, in ne kot sovražnico. Dejal je še, da je delni umik ruskih enot dober znak, Putin pa je poudaril, da si njegova država ne želi vojne, zato je dala predlog za pogajanja.

Poljski zunanji minister Zbigniew Rau, čigar država trenutno predseduje OVSE-ju, je ruskemu zunanjemu ministru Lavrovu danes ponudil začetek novega dialoga o varnostni podobi Evrope, ki ga je slednji pozdravil, a kot najpomembnejše izpostavlja dialog z zvezo NATO in ZDA.

Tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ob dogajanju izrazil zmerni optimizem, medtem pa ameriško in britansko vodstvo ugotavljata, da je ruska invazija najverjetneje že pred vrati: “Še vedno velja, da bi lahko bila invazija neizogibna, za kar obstaja velika verjetnost,” je dejala britanska zunanja ministrica Liz Truss.

Nasprotujoče si novice: se Rusi umikajo ali napadajo?

Pisali smo že o ugotovitvah tako ukrajinskih strokovnjakov kot vojakov na terenu, da je možnost ruskega napada s trenutno prisotnimi kapacitetami zelo majhna, saj naj te ne bi zadostovale za izvedbo kakršnihkoli učinkovitih operacij. Trenutno pa smo priča nasprotujočim si novicam, ki jih ponujajo različni viri obveščanja.

Medtem ko CNN podaja navedbe Bele hiše o nadaljevanju kopičenja ruskih sil, nekateri drugi mediji (CNBC, Al Jazeera) poročajo, da so se ruske enote danes začele vračati v svoja matična oporišča. Enako trdi tudi ruski obramnbni minister Sergej Šojgu, ki je pred kratkim oznanil, da se je nekaj vaj na beloruskem ozemlju že zaključilo, nekaj pa jih je v fazi zaključevanja. Vojaki naj bi se tako vsaj večinoma vrnili domov.

Opaziti pa je tudi neenotnost stališč znotraj Bidenove administracije: včeraj je govorec ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price izrazil stališče, da je možnost ruskega napada ob kopičenju sil “večja kot kadarkoli,” predstavnik Pentagona John Kirby pa je dejal, da ne verjame, da bi Rusi sprejeli končno odločitev za napad.