Šarec se je pustil izsiliti Levici, a za sprejetje rebalansa jih sploh ne potrebuje

Vir foto: vlada.si (Nebojša Tejić/STA)
POSLUŠAJ ČLANEK
Naša nedavna ocena, da bi predsednik vlade Marjan Šarec z nekaj naprezanja dovolj glasov za sprejetje rebalansa proračuna 2019 pridobil brez podleganja izsiljevanju Levice, se je v današnji parlamentarni razpravi izkazala za točno.

Rebalans bodo namreč podprle vse poslanske skupine, razen NSi in SDS, ter oba poslanca narodnosti, kar ključnemu državnemu dokumentu zagotavlja udobno večinsko podporo. 

Predsednik vlade je sicer ob kritičnosti do opozicije v razpravi obračunal še s profesorji ekonomije, zaskrbljenimi nad rekordno proračunsko porabo.

Predvsem v NSi, pa tudi v SDS, pa so mu očitali, da koalicija glede rebalansa ni upoštevala niti enega njihovega predloga.

V Svojem nastopu pred poslanci je predsednik vlade Šarec najprej visoko proračunsko porabo opravičeval z "dolgovi do sindikatov", ki jih je podedoval od prejšnje vlade. Teh po njegovem ni mogel znižati, ker bi sledile serije stavk in bi končni znesek bil po njegovo neprimerno višji. Zato pa zdaj v zameno pričakuje "daljše obdobje miru, razumevanje, da nova zvišanja niso mogoča," pričakuje pa tudi delo in prizadevnost.

Šarec: "Načrtujemo za 1,1 milijarde evrov investicij, kar je za 30 % več od realiziranih v letu 2018. Za povečanje varnosti Vlada namenja dodatnih 40 milijonov evrov. Sredstva za področja znanosti se v primerjavi z minulimi leti bistveno zvišujejo in znašajo 336 milijonov evrov. Izobraževanju in športu namenjamo 1,8 milijarde evrov. Za socialno varnost je namenjenih 1,18 milijarde, kar je za 165,5 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu. Drži izdatke državnega proračuna res nekoliko zvišujemo, ampak zgolj na račun višanja prihodkov."


Kot pravi Šarec, imamo dva različna pogleda na izvajanje fiskalne politike; eni bi zgolj in samo socialno državo, drugi pa bi varčevali do maksimalne možne meje. "Mi smo izbrali vmesno - kompromisno pot."

Šarec: "Lepo je biti strokovnjak v varnem zavetju fakultete."


V nadalje je obračunal s kritiki previsoke proračunske porabe: "Razni profesorji mimogrede mnogi so prejemali dodatke za stalno pripravljenost, nas danes poučujejo kako je rebalans slab. Gospodje, kje ste bili, ko se je država brez glavo zadolževala, da imamo danes 32 milijard dolga?" 

"Danes pa ta isti profesorji, ki so bili takrat tiho ali celo leta 2012 po končanem obdobju semaforjev in mednarodnih vlakov proti varčevanju, pozivajo fiskalni svet, da naj kazensko ukrepa proti nam, če bo rebalans sprejet," je kritičnim ekonomskim strokovnjakom še očital Šarec

Da v letih debelih krav, tako kot njegova vlada sedaj, ni varčevala, je spodnesel tudi prvi Janševi vladi, današnji opoziciji.

Zavedajo se nevarnosti, a ...


Premier je v nadalje izrazil zavedanje nad povečano nestabilnostjo mednarodnega okolja ter da se razmere lahko drastično spremenijo, vendar jih to ne sme "paralizirati pri delu".

Opozoril je, da zadnja zadolžitev države, ki je bila izrazito ugodna, ni bila namenjena povečanju porabe, pač pa aktivnemu zniževanju dolga, ki bo prihodnje leto upadel na 66 % BDP.

Več denarja so dobila praktično vsa ministrstva, zato pričakuje "določitev prioritet resorjev in hkrati tudi že delo ter zagon tudi infrastrukturnih projektov, ki bodo ob napovedanem ohlajanju gonilo razvoja."

Finančni minister Andrej Bertoncelj je poudaril, da so pri pripravi rebalansa proračuna sledili trem ključnim usmeritvam: doseganju nominalnega presežka v javnih financah, zniževanju javnega dolga in zagotavljanju srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Obenem pa so v mislih imeli tudi "zelo pomembne korake, ki nas čakajo, to so strukturne reforme, ki bodo ta rebalans še nadgradile."

Rebalans so kot dober pozdravili vsi koalicijski partnerji. Še posebej zadovoljni so bili v Levici, kjer je Luka Mesec poudaril, da je "splošna usmeritev tega proračuna pravilna". Na izsiljevanje radikalne levice sta med koalicijskimi poslanci opozorila Maša Kociper iz SAB in Gregor Perič iz SMC.

Tonin: Moti Šarčeva popolna ignoranca do predlogov opozicije


Predsednik NSi Matej Tonin je ocenil, da v tem rebalansu "ni vse slabo". Moti ga predvsem ignoranca koalicije do praktično vseh predlogov opozicije, "preglasovanje brez kakršnegakoli dialoga," kar je označil za vrnitev stare politike v najslabšem pomenu te besede.

"Poslušajte to, 10.160 milijoni evrov je opozicija predlagala za okoli8 80 milijonov evrov sprememb, Vlada pa ni upoštevala niti za cent opozicijskih sprememb," je karikiral.

Matej Tonin: "ne vidim smisla, če je nekdo vnaprej odločen, da ničesar iz opozicije ne podpre, pa čeprav bi lahko glasovali o tem, da je danes prav sedaj zunaj dan. In ker predlaga opozicija bi najverjetneje koalicija glasovala proti, tako daleč smo prišli."


Po njegovih besedah je zgodovina že večkrat pokazala, da na dolgi rok samo sodelovanje prinese dobre rešitve. Velikokrat nesmiselno vztrajanje na zavračanju opozicijskih predlogov pa gradi nepotrebne zidove in v politiki poglablja prepade. To zavračanje je po mnenju Tonina v zadnjem obdobju preraslo že "v pravo obsesijo, da koalicija striktno zavrača še tako dobre opozicijske predloge."


Marko Pogačnik: vlada ne upošteva, da se bo stanje javnih financ strukturno poslabšalo


Predstavnik poslancev SDS, Marko Pogačnik, je predvsem opozoril na svarila Fiskalnega sveta o nezakonitosti previsoke proračunske porabe ter bruseljsko oceno, da bi osnutek proračunskega načrta lahko povzročil znaten odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja države.

Moti jih predvsem, da je proračun rebalansa leta 2019 grajen predvsem na predpostavki nespremenjene politike, ki pa po mnenju SDS ne ustrezna po tem, kar bi Slovenija v danem trenutku potrebovala, to pa je potreba po reformah.

Glasovanje o rebalansu proračuna za leto 2019 je sicer napovedano za jutri. Obeta se mu podpora precej čez petdeset glasov, saj bodo po napovedih proti glasovali le pomladni SDS in NSi, za podporo pa so se, kljub nekaterim kritikam, odločili v tretji opozicijski stranki - Jelinčičevi SNS.

KOMENTAR: Uredništvo
Ob sprejemanju rebalansa Šarec izkazal tri lastnosti: ignoranco, aroganco in šibkost
Bolj kot samo predstavitev predloga rebalansa proračuna, ki ga poznamo že nekaj časa, je bilo danes zanimivo opazovati komunikacijo, ki omogoča prepoznavanje razmerij med različnimi političnimi akterji. Pri nastopu Marjana Šarca so do izraza prišle predvsem tri njegove lastnosti: ignoranca (do opozicije in njenih predlogov), aroganca (do kritikov rebalansa med strokovnjaki) ter šibkost (v odnosu do partnerke koalicije s skrajnega levega roba). Prav dobrohotnost in popustljivost Šarca do Levice, kljub nelagodju med njegovimi koalicijskimi partnerkami, katere predsednike so v Levici javno poniževali, se je danes izkazala za povsem nepotrebno. Rebalans proračuna bi namreč bil sprejet tudi brez glasov Levice. Prav to pa odpira vprašanje, zakaj se potem premier Kordišu in kolegom pusti toliko poniževati. Gre za napačno politično oceno iz neizkušenosti in naivnosti, ali pa morda strah pred močjo podpornega aparata te stranke v medijih in političnem zaledju? Ta odgovor bomo iskali v naslednjih mesecih, ko se bo vlada morala treti težje orehe od sprejemanja rebalansa v času konjukture, ko je denarja dovolj. A jasno je, da cena, ki jo je vlada v imenu državljanov plačala za sprejetje tega rebalansa, ni samo pretirana, škodljiva, temveč tudi nepotrebna.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30