Šarec s slavljenjem “pomembne zmage” razgalil vso problematičnost miselnosti: ali bo “naš” ali pa ga ne bo

Tadeja Kreč
34

Julija lani se je mandat iztekel ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa. Odtlej smo doživeli tri glasovanja o kandidatih za ustavne sodnike, ki jih je predlagal predsednik Borut Pahor. Tako doktorji prava Andraž Teršek kot tudi Anže Erbežnik in včeraj zaslužni profesor in akademik Janez Kranjc v “visečem parlamentu” niso prejeli zadostne podpore za imenovanje.

Bivši predsednik vlade Marjan Šarec je glas premalo za prof. dr. Kranjca označil za “pomembno zmago”, in s svojo logiko sprožil zgražanje tako med koalicijskimi politiki kot tudi med številnimi neodvisnimi poznavalci, ki se čudijo, kako nizko je padla politična kultura v tej državi.  

Da je slovensko Ustavno sodišče talec politike, ki iz ideoloških vzgibov nasprotuje vsem, tudi kvalitetnim koalicijskim predlogom in se v konkretnem primeru norčuje iz eminentnih pravnikov in najvišje sodne instance v državi, pišemo v komentarju uredništva. In se sprašujemo, kdo torej  ogroža vladavino prava v tej državi. 

Glas premalo

Za Kranjca je glasovalo 45 poslancev, 43 jih je bilo proti, ena glasovnica pa ni bila veljavna. Kandidatura profesorja na ljubljanski in mariborski pravni fakulteti, za katerega je predsednik države ocenil, da bi v primeru izvolitve pomembno prispeval k delu in vlogi ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi, je tako kot že dve pred njim, padla v vodo.

Nekateri so neimenovanje Kranjca obžalovali in izpostavljali, da gre za »pravno avtoriteto« in »mednarodno eminenco«.

Njegova zavrnitev bo od kandidiranja za najodgovornejše funkcije v državi odvrnila še več vodilnih strokovnjakov, je ocenil pravnik in kandidat za ministra za digitalno preobrazbo.

Podobno je ocenil tudi odvetnik in kazenski pravnik Kovačič Mlinar.

Levica slavila “pomembno zmago”

Na drugi strani parlamenta, kjer kandidata za ustavnega sodnika niso podprli, pa so to slavili kot »pomembno zmago« oz. nov poraz koalicije Janše in Pahorja.

Lahko tudi Pahor stori več za preprečitev razkroja ustavne demokracije?

Izredni profesor na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jernej Letnar Černič je za Domovino ocenil, da včerajšnji vnovičen neuspešen poskus izvolitve novega ustavnega sodnika »ne preseneča nikogar več«.

»Večinski del politike v Državnem zboru si na Ustavnem sodišču želi lojalnega sodnika, ki bo kot lutka izvrševal ukaze vsakodnevne politike in z njo povezanih močnih interesnih skupin. Takšno razumevanje Ustavnega sodišča kot najvišjega varuha ustavnosti in človekovih pravic je popolnoma v nasprotju s temelji ustavne demokracije in vladavine prava,« je dejal.

Ocenil je, da je bil profesor Kranjc »odličen kandidat« za mesto ustavnega sodnika, »kot so bili tudi trije kandidati, ki niso uspeli v prejšnjih poskusih«. Dejal je, da si težko predstavlja, da bo Pahor zaradi takšnega postopanja državnega zbora lahko v naslednjih mesecih našel kandidata, ki bo še pripravljen sprejeti kandidaturo. »Verjetno bo do izvolitve novega ustavnega sodnika potrebno počakati do obdobja po novih državnozborskih volitev. Predsednik Pahor pa bi se moral po včerajšnji vnovični zavrnitvi njegovega predloga vprašati ali lahko sam stori še kaj več za preprečitev dokončnega razkroja ustavne demokracije,« je še dejal.

Za ideologijo gre

Dr. Matej Avbelj je že pred časom opozoril na nefunkcionalnost slovenske politike, ko gre za imenovanje naslednika Dunje Jadek Pensa. Kot je navedel, je slovensko ustavno sodišče aktualne sestave precej ideološko razklano ter se vse bolj osrednja na levem in desnem ideološkem robu. Ideološka sredina zmernih liberalnih/konservativnih sodnikov na ustavnem sodišču je glede na študijo, objavljeno v Pravni praksi, šibka kot še nikoli.

»Od imenovanja naslednika Dunje Jadek Pensa bo odvisna nadaljnja osredinjenost ustavnega sodišča. Če bo na njeno mesto imenovan izrazito »levi« ustavni sodnik, bo ustavno sodišče ideološko povsem podrejeno levici; če bo obratno, pa se bo znatno okrepila polarizacija med desnim in levim krilom ustavnega središča. Vse to na škodo sredine, posledično pa tudi, zaradi ideološke razklanosti, na škodo kakovosti in prepričljivosti odločb ustavnega sodišča,« je zapisal Avbelj.

Tudi včerajšnji nastopi v državnem zboru so pokazali, da so bila problem domnevna »konservativna stališča« kandidata.

Vrhunski pravniki kot talci politike
»Pristranskost je največja nevarnost vladavini prava,« je kot kandidat za ustavnega sodnika dejal dr. Janez Kranjc. Čeprav je sam mislil na pristranskost sodnikov in sodišč, sam ni bil imenovan zaradi politične in ideološke pristranskosti poslancev oz. parlamentarnih strank.

Čeprav je šlo za izrazito nevtralnega, politično nikoli angažiranega in uglednega pravnega strokovnjaka, so bila za levico, kot smo lahko slišali sporna njegova domnevno »konservativna stališča«. Še enkrat več se je torej potrdilo, kateri politiki je podrejeno slovensko sodstvo. Levici ne gre za neodvisnost ali vsaj ideološko uravnoteženost sodstva, podprli ne bodo nič manj kot le »svojega« sodnika.

In da je tako, bi moralo skrbeti vse tiste, ki so se zgražali na prvi julijski dan, ko je Janša pred vrhom EU mahal s fotografijo sodnikov v družbi poslancev SD. Vladavina prava je, tako kot ustavna demokracija, namreč v Sloveniji očitno močno spolitizirana. Glede na dolgoletno vladavino levih strank in trenutni pat položaj v državnem zboru, kjer so se v koaliciji zopet narobe prešteli, je vladavina prava po slovensko le leva ali pa je (za levico) ogrožena.

Da je najvišji in najuglednejši pravosodni organ v državi talec (leve) politike je tisto, kar bi moralo skrbeti evropski vrh, predvsem tiste, ki menijo, da je vladavina prave pod aktualnim premierjem ogrožena.

 

34 KOMENTARJI

  1. Vsakič ko levičarji odprejo usta, nam je lahko kristalno jasno, zakaj v vseh letih mkihovih udobnih vladavin, ni bilo reform in napredka. Sedaj bodo s kitaroopevali pirovo zmago v nedeljo, kot da je to neki dosežek.
    Pravkar sem poslušala Kordiša v DZ, ki napoveduje vrnitev delavskih svetov in delavskega upravljanja v firme. Lahko samo onemimo, saj ti pa res živijo v vsporednem svetu. Mi starejši, vsi vemo, kako je to potekalo, predvsem pa vemo, KAKO SE JE TO KONČALO. Vseskozi pod budnim očesom komunistov. V prevodu, ko bi firmi šlo dobro, bi si vsi delili. Naj nam zaupa še to, ko firmi ne bi šlo dobro? Dolgove pa ne bi prevzel DELAVSKI SVET, samo delil bi, kajne?

    Koriš ni zamudil grožnje vladi, da naj ne pozabi, kakšen rezultat so imeli v nedeljo. JA, IN? Kaj pa sedaj, bodo vsi problemi izginili na krilih referenduma?

    • Tole, kar pišeš , je čista grozljivka. Pa, saj so levi znoreli. Očitno bomo morali zopet ustanovit Slovensko domobranstvo! Nikakor levi ne smejo priti na oblast, kakor je prišla na oblast KPS/KPJ. Poglejte, kaj se dogaja na Kubi. Bomo že spet lačni? Bomo morali jesti leporečne stavke levičarjev, ki po vsem svetu niso sposobni svojim narodom zagotoviti blagostanja? Ena državljanska vojna je bila preveč. Levičarje je treba prepovedati.

      • nejo
        Državljanske vojne ni bilo! Lahko jo pa v tem času zaneti desni ekstremizem z Janšo na čelu! In tukaj na Domovini vas je kar nekaj, ki ste lačni krvi! A tokrat bo Slovensko domobranstvo priseglo Orbanu?

      • Igor,
        državljanska vojna je bila v času 2. svetovne vojne. Povod zanjo je bilo izvajanje komunistične revolucije, o čemer pričajo dopisi vodilnih komunistov znotraj OF. Za lažje poenostavljeno razumevanje dogajanja, lahko povsem odmislite 2. svetovno vojno in tako imate dva tabora. Prvi tabor vodijo komunisti, ki želijo vzpostaviti komunizem po vzoru SZ. Drugi tabor sestavlja odpor proti komunistom. To je sicer res izredno poenostavljeno, a vendar je bilo v samem bistvu dogajanja na naših tleh ravno to. Zaradi zmešnjave 2. svetovne vojne je bilo komunistom lažje ljudem nadeti plašnice in jih izkoristiti za svoje ambicije po oblasti. Prenekateri znotraj Partizanov so bili v okviru državljanske vojne dejansko del drugega tabora, a do tega jih veliko ni prišlo, saj je bilo prigovarjanje k boju proti silam osi kot tudi prikrivanje ambiciji komunistov zadostno, da so ostali del prvega tabora. Če pa je že kdo nasprotoval KP, je bil tudi znotraj Partizanov likvidiran.

      • Občasni
        Klasična državljanska vojna se zgodi znotraj države(ZDA v 19. stol., Španija v 20. stol.)! Brez okupacije do tega pri nas nikoli ne bi moglo priti! Bil je odpor, ki se je boril tudi za spremembo političnega sistema in bila je kolaboracija!
        Tisto o likvidaciji pa….vojna je, nekatera pravila so takrat pač drugačna! Sicer pa, kdor danes v SDS nasprotuje Janši res ni likvidiran, je pa odstranjen! Koliko mu jih upa nasprotovati pa vidite po tem, da je že vrsto let edini kandidat za predsednika stranke!

      • Igor,
        motite se. Povodov za državljansko vojno je več. Pri nas je bila to komunistična revolucija, kot velja za rusko državljansko vojno. Bil je odpor proti silam osi, kateremu se je pripojila KP in ga izkoristila za izvedbo revolucije. Prav imate le, da KP tega ne bi mogla izvesti brez 2. svetovne vojne, saj niso uživali zadostne podpore. Glede kolaboracije je pa tako – brez revolucije ne bi bilo odpora proti njej in posledično ne bi bilo kolaboracije. Dodatno je sedaj najbrž že tudi vam znano, da so bili prvi kolaboranti KP in kasneje prestopili ob prekinitvi NAPa Hitler-Stalin. Zato se rajši ne bi preveč zatikal ob kolaboracijo, saj za samo državljansko vojno nima bistvenega pomena. (za 2. svetovno vojno ga seveda ima)
        Likvidacije znotraj Partizanov s strani KP niso bile del 2. svetovne vojne in t.i. njena pravila, ampak odstranitev za revolucijo motečih dejavnikov.

        Predvidevam, da mi lahko postrežete z imeni odstranjenih. Malo preveč se zaletavate v stranko SDS. Četudi je edini kandidat že več let, podpora stranki raste. Razumem, da je to za vas moteči faktor, a prav gotovo ni nekaj, kar bi moralo skrbeti SDSove člane. V kolikor bi stranki podpora pričela padati, potem bi bili pogovori o menjavi vodstva upravičeni.

  2. Kako je že sloviti Sokrat govoril o demokraciji? Nekako tako:

    “Če tisti trije“, ob čemer je pokazal na pastirje na bližnjem hribu, “lahko preglasujejo Platona in mene, potem se ti poščijem na demokracijo“, je strokovno, filozofsko in modro pojasnil Sokrat. In tisoče let kasneje dejstva to dokazujejo…..

      • Igor,

        veliko komentirate, malo poveste. Platonova Država velja za eno večjih del naše civilizacije. Ali ste jo kadarkoli brali ali mogoče celo razpravljali s kom? Platon vsekakor ne podcenjuje pastirjev, ampak jim priznava njihovo moč znotraj demokracije. Hkrati pa opozarja, da je enakovrednost glasov neukega lahko problematična. Konkreten primer tega je bil sedanji referendum o ZGV, na katerem se je lepo pokazala šibkost demokracije, ko je izboljšan zakon razveljavljen.

        Navadno se razpravlja o delu filozofov in ne toliko o njih samih, a recimo, da ste to mislili. Seveda so vsa razmišljanja subjektivna in pri ljudeh različno odzvanjajo, kar pa ne pomeni, da ne moremo nekaterim priznati obče resnice vsaj v okviru naše civilizacije, katera iz teh razmišljanj nenazadnje izhaja. Žal ima dandanes filozofija negativno konotacijo, čeprav gre za eno izmed področji, ki človeka najbolj bogati. Ravno odprtosti za iskanje vedno večje modrosti preko različnih mnenj, nam v družbi izredno primanjkuje.

      • Igor,
        ponovno brez argumentov… Za razliko od dzi in kakšnega drugega komentatorja z levim pogledom, ste se mi zdeli dovolj kulturni za morebitno debato, a vas to očitno ne zanima.
        Filozofiral bom do konca življenja, saj jemljem življenje kot stalno učenje in pridobivanje modrosti. Nenazadnje je filozofija izpeljana iz dveh besed in daje pomen “ljubezen do modrosti”.

      • Igor,
        najprej bi se vam rad zahvalil, da ste me pripravili do ponovnega branja Države. Bila je dobra osvežitev spomina. Obenem se opravičujem vsem, saj zgoraj omenjenega citata v knjigi nisem našel, tako da ne vem, iz kje zares izvira.
        Zamešal sem, ker sporočilo citata spominja na Platonovo tezo ene izmed težav demokracije. To je nekompetentnost izbire voditelja. Glede na vaš odgovor, Igor, sem prepričan, da Države še nikoli niste brali, sicer vsekakor ne bi mogli reči, da Platon ne nudi argumentov za svoje trditve. Žal slovenske verzije nisem našel, tako da vam na internetu lahko ponudim zgolj angleško (povezava je na dnu komentarja). Kar bom sedaj predstavil, je del 6. knjige.

        Platon poda prispodobo o ladji, katere kapitan je največji in najmočnejši, a nima dobrega sluha, vida in niti ne znanja o plovbi. Njegovi mornarji se nato prerekajo, kdo bo prevzel krmilo in dejansko vodil ladjo. Vsi menijo, da je to njihova pravica, čeprav se krmarjenja niso izučili, niti ne znajo povedati, kdo jih je učil ter kdaj, naposled pa dognali, da se tega ne da izučiti.
        Na koncu skupina mornarjev prevzame nadzor nad ladjo ali na silo ali s prepričevanjem kapitana. V kolikor se ob tem oglasi nekdo, ki se na plovbo dejansko spozna, ga preglasijo in označijo za dolgoveznega, sanjača, ničvredneža.
        Država in njeni državljani kot kapitan ne vedo prav veliko o vodenju države, zato izberejo politike (mornarje), ki so za to obrt večkrat vprašljivo usposobljeni. Četudi bi bili nekateri državljani usposobljeni in se spravili v politiko, ga ne bi izvolili.

        Naprej Platon nadaljuje, da samo prosjačenje za vodenje ladje ni skladno s tem, kako stvari sicer delujejo. Kot gre bolni k zdravniku, da mu pomaga, tako bi moral tudi tisti, ki naj bo voden, iti do voditelja in ga za to prositi. Demokracija je nasprotje tega, saj morajo voditelji prositi vodene, če jih lahko vodijo.

        Veliko več lahko preberete v sami knjigi, med drugim tudi opis filozofa, ki naj bi bil po Platonovo edina prava izbira za vodenje države. Ob tem vas njegov opis utegne presenetiti, saj mora to biti človek, ki ni zgolj dober v razmišljanju (filozofiji), marveč tudi na drugih področjih. V splošnem se Platonov filozof izredno razlikuje od današnje povečini negativne predstave o filozofih. Za bolj celosten oris, bi sicer bilo dobro prebrati še ostale dele Države, v katerih dodatno opisuje filozofijo, načine vladanja in nenazadnje tudi njegovo idealno državo.

        Za konec še kratek komentar glede pastirjev. Nihče ni rekel, da pastir ne more ljubiti ali biti moder. Trdil sem le, da nimamo vsi enakih sposobnosti in znanja, čeravno imamo enakovredno pravico oddati svoj glas. Kako menite, bi šlo podjetju, v katerem bi vsi zaposleni izglasovali nadzorni svet? Sam se nikakor ne čutim kompetentnega na področju vodenja podjetja, ekonomije, trženja, itd. Podobno je pri demokraciji, le da je tukaj bistvena razlika v tem, da to sedaj živimo in moramo kdaj pojesti tudi kislo jabolko slabega vodenja in rezultate glasovanja. Oboje je posledica nekompetentnosti povprečnega volivca (in politika). Da se razumemo, sebe ravno tako dojemam kot volivca, ki se lahko odloča slabo. Ker pa se tega zavedam, naredim vse, kar je v moji moči, da se pred oddajo glasu pripravim.

        http://classics.mit.edu/Plato/republic.html

  3. Zakaj pa ne slaviti pomembne zmage? Pri nas je že dolgo tako, da odloča glasovalni stroj, ne pa strokovnost in kvalifikacije! Žalostno! Preštevanje v parlamentu velja več, kot glasovanje po vesti!

    • “Pri nas je že dolgo tako, da odloča …” … da odloča levica, da!
      Ta je bila na oblasti 22,5 let, oz. 73% celotnega obdobja slovenske samostojnosti (od 16.5.1990(!) ). Janševa vlada, ki je menda “kriva” vsega hudega, je vodila/vodi državo 1/5 časa slovenske samostojnosti.
      Res na žalost,so/ste pripadniki levice oz. njeni uradni predstavniki izraziti zagovorniki negativne selekcije. Na vseh nivojih družbe že vrsto let deligirajo/te zveste, predvsem pa poslušne in ozko razgledane ljudi.
      Zadnji dokaz take miselnosti je Šarčev izpad ob nepotrditvi dr. Kranjca za ustavnega sodnika. Razen tega, da je potrdil svoj IQ, je razgalil tudi vso bedo leve politike.
      Zato razvoj družbe in demokracije nazaduje in resnično vodi v nasilje. Za tega pa bodo odgovorni predvsem tožilci in policija, ki ob vseh grožnjah, ki se stopnjujejo ne odreagirata. Morda živijo v iluzijah, da drhal ne bo iskala tudi njihovih naslovov, kot sedaj grozijo poslancem!? Zgodovina nas uči, da se motijo. Žal!

    • Je tvoja šibka točka nizka samopodoba in neodpuščanje svojim staršem iz otroštva? ..vse to se namreč vidno preslikava na nenehno blatenje drugih. Resnica in ljubezen te bosta osvobodili.

      • Tomaž,jaz sem zelo ponosen na svoja pokojna starša,ki sta bila zavedna PRIMORSKA SLOVENCA in sta bila med tistimi,ki so jima “FAŠOTI” v svoje knjige napisali drugačna imena in priimke,kot sta jih dejansko imela.In sta se temu uprla.Oče je bil borec in odlikovan z redom zasluge za narod in za hrabrost.
        Tako,da ne kvasi takih neumnosti.

      • Spoštujem tebe in tvoje prednike. Še posebej zavedne primorce, ki so branili domovino Srca. Ob enem pa te spodbujam k slogi, prijateljstvu in konstruktivnim komentiranju. Komentiranje izven konteksta je napačna pot, s tem še najbolj uničuješ sebe. Ne delati tega, življenje je samo eno – z malo volje in ljubezni tudi Večno…

  4. Ta neizvolitev je naravnost škandal. Naj jih bo do obisti sram! Ob šarčevih in podobnih izjavah ob tem pa mi gre na bruhanje. Iz take države je treba pobegniti. Zadušte se v lastnem dr…!

  5. To ni razgaljanje miselnosti “če ni naš pa ne bo” to je dokaz KOMUNISTIČNEGA NASULJA, ki so ga gojili in izpilili z nasmeškom vaši stari očetje in mame.
    Gre torej zato, da se mora katarza v narodu šele napraviti zato, da taki miselni vzorci minijo, začne pa se v mačjem pasjem ali druge vrste kozmopolitskem okolju v vsakem domu. Če ga ti komunisti sploh razumejo kot dom, če ga ne razumejo kot luknjo za počitek za naslednji dan da delajo svinjarije.
    Zastavo pa nosi mala KORČETOVA, vzorec terenke, AFŽ-ejevke, radodajke.
    Sramota, da pri teh vampirjih ne velja nič od nič samo butasti pogled in lažniv nasmeh.
    Je pa res, da se je te umetnosti naučil Šarec kot ministrant.
    Iz vsega navedenega sledi, če si Človek si in ostaneš Človek, če si zver, ti tudi obleka in hoja po dveh nogah ne pomaga.

  6. Izjava samo-odstopljenega premiera prejšnje neuspešne vlade ter prvaka opozicijske LMŠ Marijana Šarca pove vse o dejansko zavrženem opozicijskem pojmovanju ločenosti med zakonodajno, izvršno in sodno vejo oblasti ter o njihovem dejanskem brezumno rušilnem nasprotovanju pričakovani in ustavno zahtevani neodvisnosti in nepristranskosti sodne veje oblasti.

    Samo popoln nevednež ter politični ignorant se lahko ob neizvolitvi vrhunskega pravnega strokovnjaka (zaslužnega profesorja in akademika) ter preverjenega nepristranskega intelektualca javno veseli klavrne “zmage” brutalno destruktivne parlamentarne opozicije “kulcev”, saj se očitno ne zaveda, da se z vsako neuspešno kandidaturo strokovno in etično vrhunskih ter strokovno konkurenčnih kandidatov za najvišje funkcije v sodni veji oblasti eksponentno zmanjšuje interes vse bolj redkih primernih kandidatov za najvplivnejše sodne funkcije. Kot kaže trenutna brutalno kratkovidna strankokratska in politikantsko egocentrična praksa v parlamentu, so kandidati za najvišje funkcije v sodni veji oblasti ter na Ustavnem sodišču RS že v izhodišču nesprejemljivo in naravnost sramotno podrejeni ter odvisni od neznosno politično primitivne in oblastniško vulgarne samovolje vladajoče politikantske strankokracije ter od sramotno nevednih, ignorantskih, nerazgledanih in politikantsko izključujočih prvakov političnih strank in njim večinoma brutalno podrejenih poslancev.

  7. Že davnega 1996 je Svet Evrope sprejel posebno resoluccijo št.1996, ki je govorila o nujnosti razgradnje dediščine komunističnih režimov in o prehodu (tranziciji) totalitarnih držav (režimov) v moderne liberalne demokratične države, temelječe na vladavini prava in spoštovanju človekovega dostojanstva in iz tega izvirajočih pravic, na vzpostavitvi svobodne družbe, zagotovitvi osebne, politične in gospodarske svobode. Resolucija je opozarjala na posledice neuspele tranzicije, to je, na nevarnost ponovne vzpostavitve totalitarnega režima in izničenja demokratičnih pridobitev. Agenda levice nas očitno pelje po tej poti. Na poti ji je seveda trenutna oblast in ustava ter ustavno sodišče. Ko si podredi ustavno sodišče in prevzame oblast, se nam očitno slabo piše. Zbudimo se že enkrat in se zavejmo, da imamo škarje v rokah mi – volivci. Če bo na volitvah zmagala levica, ne iščimo krivcev drugod.

  8. Svica kot demokraticna drzava z ustavo, ki jo lahko na referendumu sprejme ali zavrne le ljudstvo sploh nima ustavnega sodisca. Utemeljitev , ce bo ustavno sodisce razlagalo ustavo potem to ni vec ustava ljudstva ampak ustava ustavnega sodisca oz.politicnih strank, ki so ustavne sodnike izvolili. Ali vam ta podatek da kaj misliti koliko svetlobnih let manjka Sloveniji, da bi bila ljudska ustavna demokracija.?

  9. Celoten slovenski sodni sistem je trideset let za evropskim, to je bila politična izbira po letu 90 in tako je bilo prav vsem slovenskim potičnim akterjem, levim in desnim, posebno tistim, ki so zagovarjali divji neoliberizem po šoli Reagan/Teacher. Stvar se izkazuje za ekonomsko politični fiasko za nas, državljane in Državo in zadetek v polno za peščico tistih, ki so si napolnili malhe. Ti so lepo enakomerno porazdeljeni med leve in desne in tvorijo t. i. trazverzalno stranko, kjer ni važna barva, pač pa kaj imaš pod palcem. Pod krinko raznih (pseudo) konfliktov Vi odvajate pozornost državljanov od bistvenih, ekonomskih in posebej eksistencialnih problemov z Vašimi floskulami, ki spadajo na smetišče zgodovine. Vprašajte natakarja, ki zasluži 700€ mesečno in s tem vzdržuje še dva otroka, kaj ga briga o ustavnih sodnikih. Še prej povejte mu višino Vaše plače, da vam bo z večjim zadoščenjem primazal eno katarzično terapevtsko okrog ušes

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime