Šarec pravi, da Abanke ne bi prodal, a sam ne bi ustavljal prodaje. Namesto o bančni luknji pa znova o komunistih

Vir slik: arhiv MMC RTV Slovenija
POSLUŠAJ ČLANEK
Politiki vladajoče koalicije se zadnje dni javno opredeljujejo proti prodaji Abanke, ki je tik za vogalom. A sami kot skupščina SDH nočejo prevzeti odgovornosti, da bi prodajo tudi ustavili. Predsednik vlade Marjan Šarec to pričakuje od vodilnih v SDH samih, češ da so za to dovolj plačani, nekajkrat bolje od njega. 

Kljub vsemu pa svojega ravnanja ne vidi kot oblike političnega pritiska na odločitev SDH, ki je sejo, na kateri bi se nadzorniki odločali o prodaji med štirimi prispelimi ponudbami, z danes prestavil na sredo. 

Svoje mnenje, da je o prodaji Abanke potrebno premisliti, je sporočil na podlagi ogleda oddaje Brezno in kazenskih ovadb proti nekdanjemu vodstvu Banke Slovenije, ki so ta čas prišle v javnost. Na podlagi tega si je ustvaril tudi stališče, da "za to bančno luknjo že nekaj časa vemo, da je bila ocenjena za previsok znesek.” 

Na poslansko vprašanje dr. Anžeta Logarja, kako to lahko ve, če pa bo, na podlagi odločbe ustavnega sodišča v upravnem sporu, sodišče šele odločalo, ali je bila bančna luknja pravilno ocenjena ali ne, pa se je Šarec odgovoru izmaknil ter Logarju očital, da ima edini predsednika stranke, ki je bil v Zvezi komunistov. 

Ob današnjih poslanskih vprašanjih je poslanca dr. Anžeta Logarja, sicer enega boljših poznavalcev bančno-finančne scene v Sloveniji, zanimala serija odgovorov v zvezi z zadnjim dogajanjem okrog prodaje Abanke, ki jih je pričakoval od predsednika vlade Marjana Šarca.

Ta je namreč v zadnjem obdobju glede postopka prodaje banke podal nekaj nenavadnih izjav, ki bi, tako Logar (in tudi denimo ekonomist dr. Igor Masten) lahko imele negativni vpliv na končno prodajno ceno banke.

Premier Šarec je denimo tvitnil:

A je danes posebej poudaril, da vlada kot skupščina SDH, čeprav ima to pristojnost, ne namerava ustavljati prodaje. Po njegovo je namreč SDH avtonomen organ. "Nenazadnje imajo vsi nekajkrat večjo plačo od mene," zato verjame, "da so za to plačo sami sposobni sprejeti kakšno odločitev v tej državi, ne da je za vse na koncu odgovoren kdo drug."

Anžeta Logarja je tako danes zanimalo, ali je bilo poleg tega javnega pritiska na nadzorni svet SDH izveden tudi kakšen nejaven, tajni pritisk, ali premier trdi, da je sklad Apollo vprašljiv sklad, ali nadzornikom SDH posredno nalaga, da tega izloči iz prodajnega postopka ter ključno, na podlagi česa premier Šarec trdi, da je bila bančna luknja ocenjena previsoko.

Šarec mu je odgovoril, da z njegove strani ni pritiskov na SDH. Glede drugih vprašanj pa ni odgovoril, češ da je njegova stranka šele leto dni v politiki. "Lahko se pa vprašate sami, saj tudi če bi bili v vladi z vami, ne bi bilo nič drugače, tudi vi ste stara stranka in tako naprej, nenazadnje pa imate edini predsednika stranke, ki je bil neposredno v Zvezi komunistov," se je glasil njegov odgovor Logarju.

Na dodatno Logarjevo zahtevo, da mu konkretno odgovori, pa je Šarec Logarju vrnil vprašanje, kako lahko imajo oni "predsednika stranke, ki ne zna pojasniti 200 tisoč evrov premoženja. In da je "pri meri doma vaš medij vztrajno trdil, da je ograja višja, pa niti ni gledal na pravo stran, ampak je vztrajno, ko so ljudje še cegle prešteli koliko jih je, pa so še kar trdili svoje. Tako, da to je približno podobna zadeva tukaj."  

Dr. Logar je bil nad premierovim odgovorom "užaloščen", češ da je predsednik vlade "5 milijardno bančno luknjo primerjal z zidaki v svojem zidu." ter da so poslanska vprašanja namenjena temu, da "poslanec vpraša predsednika vlade in ta nanje odgovori. Ne pa, da se gre po znani tezi moj oče je močnejši kot tvoj, kot so se šli v vrtcu." 

A končnih odgovorov od Šarca poslanec Logar tokrat ni dočakal.

Dr. Anže Logar na Facebooku o rehabilitaciji banksterjev: "Celotna saga pri trenutnem medijskem stampedu in javnemu prikrajanju resnice o bančnih zlorabah se bo lomila na dveh simbolnih dejanjih. Prvi bo usmeritev in delo parlamentarne preiskovalne komisije o DUTB. Če bo podlegla usmerjanju centrov moči in se na vrat na nos začela ukvarjati z izračunavanjem bančne luknje, bo dimni manever uspel ...

... Kot predsednik Komisije za nadzor javnih financ zadnje leto sodelujem na sejah NS (SDH). Drugo prodajo NLB so izpeljali profesionalno. Tako, kot je treba. Zato bi vsaj zavoljo ugleda Slovenije morali tudi to (prodajo Abanke), ne glede na to, kako nanje (najbrž nejavno) pritiskajo centri moči. Oziroma (javno) politika v njihovem imenu. To bo pravi test neodvisnosti. Po domače, koliko jih je v hlačah. Če bodo podlegli, jih ne rabimo ... Itaq jo (Abanko) bomo na koncu morali prodati, tako kot smo NLB. Le po nižji ceni in ob dodatnih izgubah ... celoten zapis


Spomnimo. Abanko, bi morala država po zavezi Evropski komisiji, v zameno za odobreno državno pomoč leta 2013 prodati do konca letošnjega julija. V postopku prodaje je SDH dobil štiri ponudbe, po usklajeni medijski, kriminalistični in politični akciji pa je prodaja vsaj na videz negotova.

Pri tem je zanimivo, da Šarec glede prodaje nasprotuje takratni evropski komisarki za konkurenčnost, Margrethe Vestager, ki so jo sicer kot spitzenkandidatko evropskih liberalcev hkrati podpira za predsednico Evropske komisije.







[do_widget id=podcast-playlist-3]
KOMENTAR: Uredništvo
Šarec torej bi, ampak ne bi
Ob vsej tej kolobociji v ciljni ravnini prodaje tretje državne banke je na mestu vprašanje od kod ravnanje predsednika vlade, ki po simptomih skorajda spominja na shizofrenijo? Še pred meseci je trezno dejal, da pač banko moramo prodati zaradi zavez na ravni EU in da se vanjo ne namerava vmešavati. Zdaj pa v njeno prodajo dvomi, a sam je ne bi ustavljal, čeprav ima za to pristojnost ... Pa premier ni mentalni bolnik, temveč se je, prvič v tem mandatu, znašel pod hudim pritiskom najmočnejših centrov moči iz paradržavnega podzemlja. Gre za interese tako imenovanih tovarišijskih kapitalistov, ki preko svojih vzvodov pozornost javnosti uspešno preusmerjajo od tistih, ki so bančno luknjo zakrivili na Evropsko komisijo, ki želi poskrbeti, da je ne bi mogli zakriviti ponovno. Ti pripadniki Novega razreda (po Milovanu Đilasu) se najdejo na vseh koncih palice - med tistimi, ki niso nikoli vrnili kreditov državnih bank, med ljudmi, ki so leta 2016 izvedli sovražni prevzem Slabe banke, da bi držali roko nad prodajami zaseženega premoženja, med skrivnostnimi lastniki skladov iz davčnih oaz, ki to premoženje zdaj poceni kupujejo nazaj ter med lastniki podrejenih obveznic, ki si želijo, da bi davkoplačevalci poplačali njihove v bankah nasedle naložbe. Šarčevi tako javno pozivajo SDH, naj banke ne proda, čeprav dobro vedo, da tu s strani Evropske komisije ne bo popustov in jo bodo na koncu morali prodati. Prav zato od SDH zahtevajo, da odločitev sprejme sama, da odgovornost za neizogibno prodajo ne bi padla nanje. Roke pa bi si pred lobiji in javnostjo umili z oglašanjem, da sami sicer prodaji nasprotujejo. Če bi glede tega imeli resne namene, bi seveda odločitev, in posledice zanjo, prevzeli nase. Tako pa lahko na konkretna vprašanja poslanca SDS, ki se na zadeve spozna, predsednik vlade ponovno uporabi pripravljeni govor o komunistih v tej stranki, ki ga sicer uporablja ob podobnih zadregah.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike