Šarec potrdil: Slovenija mora vse moči upreti v gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško

Vir foto: Twitter vlade RS
POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednik vlade Marjan Šarec je danes obiskal informacijsko središče Gen energije in si ogledal Nuklearno elektrarno Krško. Njegov obisk je še kako pomemben iz vidika morebitne gradnje drugega bloka Nek in ob sprejemanju prihajajočega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki predvideva iskanje več virov za brezogljično družbo.

Precej moderno je v zadnjem času govoriti, da bi radi postali brezogljična družba. Po drugi strani pa si naša družba vedno znova želi stvari, ki porabo električne energije dvigajo v višave.

Edina smiselna rešitev za pričakujočo vse višjo porabo električne energije, katere pridobivanje naj bo brezogljično, se za Slovenijo tako zdi gradnja drugega bloka jedrske elektrarne.

Obisk predsednika vlade poteka v znamenju priprave krovnih dokumentov s področja energetike - nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter energetskega koncepta.

Premier Marjan Šarec se je ob današnjem obisku Neka zavzel za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne. "Vse napore moramo vložiti v to in pristopiti k izgradnji drugega bloka, saj bomo v prihodnje potrebovali vse več električne energije, še posebej, če želimo biti razvojno uspešna država," je dejal.

"V luči sprememb, ki se dogajajo na energetskem področju in razmisleku o prihodnjih virih energije se bo treba kmalu odločiti, kam Slovenija želi. Z vodstvom elektrarne smo ugotovili, da Slovenija zagotovo je jedrska država, saj nam Nek proizvede znaten del električne energije, njen manjko pa bi hitro občutili," je dejal Šarec.

Obstoječi blok NEK naj bi deloval do leta 2043, približno takrat pa bo po načrtih ugasnila tudi Termoelektrarna Šoštanj, zato premier meni, da potrebujemo resno energetsko politiko, s katero bomo določili, kaj hočemo. "Če ne bomo želeli vetrnih in če ne bomo želeli termoelektrarn in drugih virov energije, bomo kmalu ugotovili, da je nimamo od kje dobiti," je orisal Šarec, ki meni, da mora država več napora usmeriti k doseganju energetske neodvisnosti.

Jedrska elektrarna proizvede približno 40 odstotkov vse energije


Kot kaže, je premier danes že začrtal, v katero smer bo šel nastajajoči energetski koncept, ki bo moral odgovoriti na eno ključnih dilem v slovenski energetiki, in sicer morebitno gradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško.

Obstoječi blok naj bi deloval do leta 2043, za izgradnjo novega bi s pridobitvijo dovoljenj potrebovali vsaj deset let. Vedno več je bilo v zadnjem času namreč govora o zelenih virih energije, torej solarni in vetrni energiji. A ta dva vira imata precej težav. Delujeta le ko sije sonce ali piha veter, kapacitet za shranjevanje pa ni mogoče imeti.  Pridobivanje obeh pa je kar nekajkrat dražje kot denimo z jedrske. Nek na drugi strani proizvede več kot pet milijard kilovatnih ur električne energije, kar predstavlja približno 40 odstotkov vse v Sloveniji proizvedene elektrike.

Koliko bi stal projekt in kako hitro bi bil zgrajen?


Projekt graditve drugega bloka pripravljajo v skupini Gen, kjer zagotavljajo, da ta ustrezno odgovarja na vse tri temeljne usmeritve energetske politike EU in Slovenije: podnebno trajnost, zanesljivost in konkurenčnost oskrbe z energijo. Izdelali so strokovne študije, ki omogočajo utemeljeno širšo družbeno in politično razpravo o vlogi jedrske energije v energetski prihodnosti Slovenije.

Doslej so za študije, povezane s projektom, namenili že 16 milijonov evrov. Po dejansko sprejeti odločitvi države za izgradnjo drugega bloka v Krškem bi potrebovali pet let za pridobitev gradbenega dovoljenja in s tem do začetka gradbenih del. Gradnja bi potekala še vsaj pet let. Ocenjena vrednost naložbe je od 3,5 do pet milijard evrov, odvisno od izbrane tehnologije oz. velikosti elektrarne.

Strah pred jedrsko katastrofo kot osnova za nasprotovanje gradnji


Toliko časa, kot potekajo razprave o gradnji, je prisotno tudi nasprotovanje dela javnosti in  politike, ki pogosto temelji na predpostavkah, da pridobivanje jedrske energije lahko privede do katastrofalnih nesreč, kot se je to zgodilo v Černobilu ali Fukušimi. Že v prejšnjem desetletju je glasno nasprotovanje izražala koroška dežela vlada v Avstriji, ki je izpostavljala, da je jedrska elektrarna le 80 kilometrov oddaljena od avstrijske Koroške in leži na seizmološki prelomnici.

Da bi država morala čim prej sprejeti odločitev, meni vodja oddelka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan, Leon Cizelj. Ocenil je, da je jedrska energija še vedno edini vir brezogljične elektrike, ki lahko deluje podnevi in ponoči v praktično v vseh vremenskih pogojih.

Idealna je tudi z vidika zanesljive oskrbe z elektriko in boja proti podnebnim spremembam.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike