Šarec na referendumu Levice podporo dobil, a ob nižji volilni udeležbi od volitev. Kaj to pove o neposredni demokraciji?

POSLUŠAJ ČLANEK
V stranki Levica so odločili: 85 odstotkov sodelujočih članov meni, da je osnutek koalicijske pogodbe zadostna podlaga za kovanje sporazuma  o sodelovanju z manjšinsko vlado Marjana Šarca.

Udeležba na notranjem referendumu stranke, ki je v obliki tajnega elektronskega glasovanja potekal ves teden, je bila 41 odstotna.

"Podpora z naše strani je pripravljena, vse drugo je odvisno od peterčka," so popoldne sporočili iz stranke Levica. Vodstvo stranke je tako dobilo mandat, da v petek dokončno uskladi partnerski sporazum, oziroma protokol o sodelovanju med manjšinsko vlado in Levico. Po statutu te stranke je namreč referendum veljaven, če na njem sodeluje 25 odstotkov članstva.

Vodstvo Levice se je sicer v teh dneh s peterico strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS že usklajevalo o partnerskem sporazumu in o protokolu sodelovanja, ki pa ga še niso dokončno uskladili. Predsedniki strank se bodo na to temo znova sestali v petek.







KOMENTAR: Uredništvo
Vse za to, da se prepreči (desno)sredinska vlada
Kako si razlagati tako močno podporo aktivnega članstva stranke z radikalnimi levičarskimi idejami, da podpre vlado zmernejših levih izhodišč, kot jih predstavlja peterček, in ki jih sami pogosto označujejo za "neoliberalna"? Ne pozabimo, peterček Levici v pogajanjih ni ponudil česa bistvenega. Ob pritisku levičarskega interesnega zaledja, ki je ta čas na Levico zagotovo močan, da zagotovi potrebne glasove za manjšinsko levo vlado, gre tudi za predvsem pragmatično odločitev, da se pač prepreči vsakršna možnost morebitne (desno)sredinske vlade pod vodstvom SDS. Tisti v Levici, ki glede svojih nazorov želijo ostati načelni, se pač referenduma očitno niso udeležili. V stranki sicer pravijo, da so z aktivno participacijo članstva zadovoljni, a realno gledano je udeležba o tako pomembnem vprašanju porazna. Sploh če vemo, da je šlo za elektronsko glasovanje, ki je trajalo ves teden. Levica je zagovornica in promotorka neposredne participativne) demokracije (kot nekakšne alternative predstavniški) - torej da bi o vseh pomembnih vprašanjih odločalo širše članstvo (ali na splošni ravni ljudstvo) in ne njegovi izvoljeni predstavniki. A tokrat so padli na lastnem izpitu iz tovrstnega odločanja. Če bi potegnili vzporednico z državnozborskimi volitvami, to nakazuje, da tudi uvedba elektronskih volitev ali celo večdnevne možnosti glasovanja ne bi dvignilo volilne udeležbe med mlajšimi volivci, oziroma državljani na splošno. Težava volilne participacije je torej nekje druge in morda je to pomembnejše sporočilo znotrajstrankarskega referenduma, kot se zdi na prvi pogled.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike