Šarec meša štrene na desnici: se Janša boji Serpentinška?

Rok Čakš
21
Rok Čakš

Embed from Getty Images
Nove volitve, nov popolni uspeh. Uresničil se je še en »sanjski scenarij mafijskih arhitektov strukture«.

Kaj uresničil, rezultat je še ugodnejši od 55:45, Šarec je Pahorju še bližje zadihal za ovratnik. 47 odstotkov je zavidljiva popotnica za parlamentarne volitve, za novo večino novega Zaresa, kot je 27. oktobra zapisal Janez Janša.

Še enkrat več so strici dosegli popoln uspeh, je tvitnil na nedeljski večer. Nas pa potegnil v razmislek, ali je ta res posledica »naivnih pomladnih volivcev«, ki za razliko od trdolevičarjev ne znajo glasovati taktično, ali pa morda zgrešene kalkulacije velikega stratega, masterminda dominantne desnosredinske politike zadnjega desetletja.

Po naši včerajšnji analizi je bolj ali manj jasno, kaj so Janševe javne intervencije prinesle. S poznim vstopom v volilno tekmo je bila izločena kandidatka, ki je pokazala potreben talent, karizmo in preudarnost za uvrstitev v drugi krog.

Sledil je prvi Janšev javni napad na Boruta Pahorja, ki je, kot kaže naša raziskava, povzročil prvi eksodus od aktualnega predsednika k strankini kandidatki. Logično in razumljivo, saj si je Tomčeva zaslužila podporo lastne baze. A hkrati ostaja dejstvo, da je to dejanje Pahorju odneslo zmago v prvem krogu, ki bi Šarca pustila na borih 20 in še nekaj odstotkih.

Usodni 27. oktober

Enotedensko povolilno zatišje v razmerju med kandidatoma ni prineslo sprememb. Nato pa je 27. oktobra prišlo prelomno Janševo pismo, ki je med desnosredinske volivce vneslo zmedo. Le kaj ima predsednik SDS za bregom, so se najbrž mnogi spraševali, ko so iz njegovega sporočila bodisi razbrali poziv k volilnemu bojkotu, bodisi h glasovanju za »Kučanovega« kandidata Šarca.

Izkazalo se je, da je večina pregovorno discipliniranih volivcev SDS njegovo sporočilo razumela na slednji način. Manjšina se je odločila za abstinenco, nekateri pa za ravnanje po lastni pameti, recimo ugledni člani stranke dr. Vinko Gorenak, Jožef Jerovšek in dr. Žiga Turk.

Ob tem pa je dolgo molčala in mencala tudi NSi. V podporo Pahorju so se oglasili dobesedno ob mraku iztekajoče se volilne kampanje, kar je ušlo tudi bolj pozornim, kaj šele bežnim spremljevalcem političnega dogajanja.

Rezultat je znan. Večina volivcev SDS in NSi je podprla Marjana Šarca, glavna migracija v njegovo smer pa se je iz vrst podpornikov SDS zgodila v zadnjih štirinajstih dnevih.

Brez migracije in ob enakem razmerju glasov volivcev SDS-a med Pahorjem in Šarcem iz prvega kroga bi Borut Pahor dobil več kot 60 odstotkov podpore. Kar je še pomembneje, odstotek pred imenom Marjana Šarca bi se začel z dosti manj bleščečo številko 3.

Brez migracije in ob enakem razmerju desnosredinskih glasov med Pahorjem in Šarcem iz prvega kroga bi Borut Pahor dobil več kot 60 odstotkov podpore. Kar je še pomembneje, odstotek pred imenom Marjana Šarca bi se začel s številko 3.

Kaj je razmišljal Janša?

Janševa računica pri tej volilni polomiji je enigma za večino analitikov. Nekateri špekulirajo, da je dejansko verjel v možnost Šarčeve zmage, s čemer bi se ga znebil za parlamentarne volitve, a h glasovanju za Kučanovega kandidata vseeno ni mogel pozvati neposredno. Je neprepoznanje tega lahko zgolj posledica “taktične nezrelosti naivnih pomladnih volivcev” in očitno celo nekaterih eminentnih strankinih mož?

Morda, ampak takšna računica se z vidika rezultatov prvega kroga zdi naravnost utopična. Pahor je imel 170 tisoč glasov prednosti in tudi če bi vsi volivci Romane Tomc in Ljudmile Novak glasovali za Šarca (kar je nemogoče pričakovati), mu to ne bi zadostovalo za zmago.

Po drugi strani pa, realno, do takšnega scenarija ni dosti manjkalo. Pahorja so zapustili nekateri volivci iz kvote SMC ter neopredeljenih in če bi dobri dve tretjini volivcev SDS-a glasovalo za kamniškega župana, bi se Pahor za drugi mandat gladko obrisal pod nosom.

Za predsednika republike bi dobili zelenca brez znanj, izkušenj, potrebne mednarodne razgledanosti in intelektualnega dometa. Vsaj nekaj od tega Pahor ima, a Janši je očitno vseeno, kdo vodi to državo, če bi se s tem znebil političnega tekmeca.

Zakaj bi se Janez Janša, izkušen politični strateg z dolgo kilometrino, tako bal nekega Serpentinška, župana povprečne občine in novinca na nacionalni sceni?

Je Šarec lahko nevaren?

Ampak zakaj bi se Janez Janša, izkušen politični strateg z dolgo kilometrino, tako bal nekega Serpentinška, župana povprečne občine in novinca na nacionalni sceni?

Morda zaradi slabih izkušenj z instant strankami iz preteklosti, ali pa tudi zaradi tega, kjer je Marjan Šarec vendarle nekoliko drugačen model s tekočega traku novih obrazov.

Dejstvo je, da prvi med njimi zelo uspešno nagovarja ruralno desnosredinsko volilno bazo. S svojim domačijskim populizmom (kot je to posrečeno označil eden izmed levih analitikov) je postrgal podporo v tradicionalnih podeželskih volilnih okrajih, trdnjavah strank (nekdanje) slovenske pomladi. In to na tistih najbolj vaških voliščih, kjer svoj glas oddaja kakšnih sto ljudi, če res vsi pridejo na volitve. Ampak takšnih »hišnih« volišč je po  zakotjih veliko.

Nekoč norčavi, sedaj smrtno resni Serpentinšek, lokalni zabavljač, gasilec in bralec cerkvenih beril je politični izdelek, ki ga pomladni strategi ves ta poosamosvojitveni čas, od samorastniškega Krambergerja naprej, niso znali ustvariti. Sedaj pa so jim takšnega na trg poslali kar iz laboratorija Nika Toša in njegovih pajdašev s trde levice. To nedvomno je frustrirajoče!

Vseeno ocenjujem, da Marjan Šarec v državni politiki nima takšnega dometa, kot mu ga ta trenutek prepisujejo. Pritegnil bo nekaj neopredeljenih, AntiPahor volivci pa se bodo počasi vrnili k svojim strankam: Levici, SMC-ju, tudi SDS-su in NSi-ju. Šarcu lahko ostane kakšno petina ali četrtina slednjih, če jih stranke v naslednjih mesecih ne bodo znale pridobiti nazaj.

Dejstvo pa ostaja, da bo to težje izvedljivo, če se bosta SDS in NSi še vedno ukvarjali zgolj druga z drugo, zaslepljeni glede vsega, kar jima medtem kuhajo strategi levice. In jasno, Šarec je tu, da odškrne nov del desnosredinskega volilnega telesa. Če mu bo uspelo, bo v vse bolj apatično mehko tkivo zarezal globlje, kot kdorkoli pred njim.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 21

  1. Morali bi se ga bati navadni ljudje, ker bo umaknil žičnato ograjo na meji in s tem povečal brezposelnost v Sloveniji. Janša bo že dobil tistih 5%, da bo imel službo.

  2. Novinar g. Caks je premlad in premalo pozna levico. Jansa se ne boji klovna, boji se mainstream presstitucije. Kot bi se jo morali bati vsi, saj je apatija do politike tako visoka, da povprecen bralec pada na njihove finte! To je aksiom, ki se ga je Pahorjev g. Zeks delno dotaknil. Domovina.je bi moral biti casopis, spltetna stran raziskovanja a la Pozareport. Mu pa g. Caksu nekaj dam 100% prav: norosti NSijevih mladcev proti SDS u. Veste g. Caks, v casu dr. Bajuka, pravega vodje NSIja in njegovega ustanovitelja, teh trenj ni bilo. V mavricnih casih NSIja pa so….

  3. Ko bo Šarec zmagal na parlamentarnih volitvah in umaknil bodečo žico z južne meje, bo Kurz na severno mejo postavil zid in potem bo v Sloveniji višja brezposelnost. Saj drugega itak ne bo.

  4. Na desni ne zgodnja, ne pozna kandidatura očitno ni dobra. Pri zgodnji (Peterle), dobi levica dovolj možnosti, da oblati kandidata, pri pozni, ni dovolj časa za reklamo.

  5. Rezultat je znan. Večina volivcev SDS in NSi je podprla Marjana Šarca, glavna migracija v njegovo smer pa se je iz vrst podpornikov SDS zgodila v zadnjih štirinajstih dnevih.
    —————-

    V to pa močno dvomim. Šarec je Kučanov novi obraz. Zakaj bi ga desnica podprla?

  6. Pomladniki naj kar sam sebi pripišejo vse kar se jim dogaja !!!
    Namesto, da bi vsi skupaj postavili ENEGA res kredibilnega kandidata ( Tone Jerovšek, Jožef Hrovat, Verica Trstenjak, in podobni), so se preklali in dokazovali vsak svoj EGO…………………..
    Počasi bomo take POMLADI siti tudi tisti najzvestejši in odšli za kakim “novim obrazom” .
    Sicer pa Šarec zasluži kar nekaj spoštovanja ; zrasel je iz nič (posvojenec), že drugi mandat je, kot pravijo uspešen župan, kar mora že biti res, če so ga v domačem kraju tako množično volili. Torej je v praksi dokazal, da zna tudi delati, Pahor do slej tega še ni dokazal, saj je več ali manj le za okras kjer koli že je. In ne nazadnje je POROČEN i, ima lepo družino in celo tašča je ZADOVOLJNA z njim !!!

  7. To je že res, da kregarije med pomladniki škodijo njihovi učinkovitosti in volivci so upravičeno razočarani nad tem.

    A to še ne pomeni, da voliš nov instant izdelek, ki skuša tako stanje izkoristiti in odpeljati še več volivcev na drugo stran. Za kaj se pa zavzema Šarec? Morda veste? Ne, ker ga ljudje niso volili zato, keer bi to vedeli.

    Ampak če sestaviš skupaj nekaj od tu in nekaj od tam, izveš, da je zagovornik močne države v gospodarstvu in bankah (NLB ne bi prodal), pretežni evroskeptik, ideološki zagovornik NOB brez priziva, da se je druga stran tudi borila za svoje antikomunistične ideale, prorusko usmerjen v zunanji politiki.

    Vse to OK, ima pravico, ampak to so tipična stališča levičarske politike, nekdanjih strank Zares in Pozitivne Slovenije, kateri je pripadal. In to ima z programom in vrednotami pomladi malo skupnega.

    Ampak ne, glavno, da ga ima tašča rada, kajne 🙂

  8. Če bo kandidiral na državno zborskih volitvah, iz katerega bazena bo potegnil 90 kandidatov za poslance. To bodo ljudje iz propadle LDS in Jankovićevi ljudje, katerim je tudi sam pripadal. Podprli ga bodo borci, ravno letos sprejel priznanje za sodelovanje, iz rok ZB. Veliko ljudi je nasedlo tudi temu, ker je govoril kako hodi v cerkev in bere berilo, pa mislite, da bi se za takega zavzemali Kučan in drugi agitatorji s strani akademikov, če bi ga imeli res za krščana, ne sigurno ne. Je igralec in v svojo vlogo se je poglobil, to zna.

  9. Če bi Janša podrl Pahorja, bi slednji zagotovo izgubil volitve … ker bi levi volivci podobno kot na parlamentarnih volitvah volili proti JJ …

  10. Volilni rezultat kaže, da so slovenski volivci, vsaj njihov vse skromnejši aktivni del, vendarle ohranili zdravo pamet in trezno glavo ter se niso pustili popolnoma zmanipulirati ne najvplivnejšemu upokojencu in ne prvaku največje opozicijske stranke.
    Pokazalo se je, da oba ključna (pre)usmerjevalca javnega mnenja lahko kadar koli drug drugemu ter bolj ali manj presenečenim opazovalcem, skupaj s svojim medijskim zaledjem, (po)kvarita “igro” za prevlado v medijih in v organih državne oblasti. Ne moreta pa več z zanesljivostjo računati, da bo njun interes ter njuna strategija v boju za oblast nazadnje legalno in legitimno zmagala. Zadnjo besedo imajo v demokraciji vendarle aktivni volivci!
    Kučanu, Tošu, Roterju in njihovemu medijskemu zaledju je uspelo z “antiPahorjem” sicer preprečiti, da bi v drugi krog prišla kandidatka dedičev “slovenske pomladi” ter za favorita levice nevarnejša predstavnica desne sredine volilnega telesa, ter obenem zagotoviti “nePahorju” spoštljivo popotnico potencialnih glasov za državnozborske volitve.
    Prvaku največje opozicijske stranke pa je uspevalo zgolj le destruktivno pobalinsko nagajati nespornemu predsedniškemu favoritu v prvem krogu ter ga v finalnem dvoboju dodatno navdajati z negotovostjo in strahom v neenakovrednem spopadu s tretjerazrednim politikom brez vsakršnih državniških in mednarodnih izkušenj.
    Glede na vse nižjo volilno udeležbo, ki kaže vse globlje nezaupanje in razočaranje volivcev nad našimi prvaki političnih strank in vladajočo strankokracijo nasploh, je nastopil zadnji čas za temeljito spremembo delovanja vodilnih politikov in političnih strank.
    Najprej bi morali uveljaviti resnično notranjo demokratizacijo v vseh strankah ter okrepiti notranji pretok idej znotraj strank ter nujno revitalizacijo notranjestrankarskega življenja zagotoviti z nujno kadrovsko obnovo in pomladitvijo strankarskih vodstev.
    Ni mogoče pričakovati demokratičnega preboja iz vse hujše politične omrtvičenosti in apatije množic brez notranje obnove in pomladitve strankarskih vodstev ter nujne demokratične zamenjave strankarskih vodstev, ki so nesposobna demokratičnega dialoga, medsebojnega spoštovanja, zaupanja in kreativnega dogovarjanja za skupne strateške in operativne odločitve. Politika samovšečnih egocentrikov in samopašnih “večnih” voditeljev, ki nenehoma producirajo medseboja preštevanja, delitve in sovraštva, nas vodi le v nadaljnjo apatijo državljanov in volivcev ter vse bolj sramotno nizko participacijo državljanov pri upravljanju skupnih zadev v državi.

    • A imas, Pezdir, nabijas, ne poves pa bistva! Bistvo je v apatiji volivcev in neizbiri kandidatov. Ko ti bo to jasno, se oglasi. Sicer so tvoji blogi predolgi, izgubljas se v podrobnostih. In se tole: v enoti Bezigrad 2, so Sarcu pripisali 60 glasov vec. Zakaj naj se Jansa boji klovna? Klovni in palcek se bojijo Janse, zato manipulacije, lazi in tvoja pomoc pri le-tem.

  11. Za državnozborske volitve naj SDS in NSi proučita pregovor: “Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima”. Ko se bosta ti dve stranki spoštovali (prav enako misliti ni mogoče in ni potrebno), brez žvižgov in zmerjanja, bosta na prihodnjih volitvah dosegli soliden rezultat. Obe stranki imata svoje zveste volivce in so na terenu oboji med seboj spoštljivi.
    Same volivce obeh strank moto nesoglasje VRHA. In tu je potrebna sprememba !

  12. Komentator ‘TRI’ ima ‘point’ bi se reklo.
    Prvič: Barbara Brezigar je dokazala, da se da priti zelo blizu (in po mojem tudi zmagati)
    Drugič: Potencialnih predsedniških kandidatov desne sredine je zelo veliko (že omenjena prof. Trstenjakova, Jožef Hrovat mogoče, B.M. Zupančič mogoče kot sredinski kandidat, itd.).
    Tretjič: K volitvam se pristopa bolj odgovorno in ne na horuk. Torej: skupna kandidatura, če je potrebno da je nestrankarska se organizira zbiranje podpisov, če se želi razširiti domet kandidata, se posvetuje med strankami, izbere se pravilni čas – ne 1 mesec pred volitvami!
    Četrtič: Volivci Janše ne bodo čakali. Že leta 2018 ne tako da na desni naj kar potuhtajo kaj.

  13. “za novo večino novega Zaresa, kot je 27. oktobra zapisal Janez Janša.”
    Tega Janša ne more vedeti. Vrgel je kost za glodanje, kot že mnogokrat. In mnogi ste to kost pograbili.

  14. Zdaj bodo šli v akcijo glavni mediji in iz Serpentine naredili “najverjetnejšega mandatarja”. Še prej pa mu bodo politični kriminalci v ozadju naredili “stranko”.
    Zaprepaščujoče pa bo v finalu! Serpentina bo zmagal.
    Tako se to dela, tovariši. Demokracijo je dobro izkoristila komunistična stran. Vse sladke besede in vse pravljice izkoristijo za pretentanje celo razmišljujočih ljudi. Pri naslednji levi vladi bo natančno tako, kot je danes. Vsi kolnejo Cerarja. A tega se volilci niti ta trenutek ne spomnijo. In čez nekaj let se niti ne bodo spomnili, da je vlada Serpentine katastrofalno slabša od Cerarjeve. Kajti levakarji nočejo uspešne države, nočejo množic uspešnih podjetnikov in ostalih zasebnikov, nočejo množice s solidnimi plačami, levakarji hočejo revščino.
    Zato čez leta ne preklinjajte neuspešne leve vlade, saj ste jo volili. Volili PO NAVODILIH LEVIH POLITIČNIH KRIMINALCEV V OZADJU IN V DOMINANTNIH MEDIJIH!

  15. Rokc, @TRI je zgrešil, kar se Serpentine tiče. Če imam ta trenutek za sabo vse glavne medije, ki me poveličujejo sem v treh tednih narodni junak. Če tito ne bi imel za sabo medijev in udbe ter vojske, ki so iz njega delali “nadboga”, bi bil danes od VSEH Slovencev složno priznan za največjega zločinca.
    Propaganda dela čudeže!

  16. NEJO, poglobljeno si opisal našo realnost. 99% medijev je že od leta 1945 v istih rokah, zato so tudi volitve pri nas take kot so. Tako nastajajo INSTANT politiki, ki nas peljejo žejne čez vodo.

Komentiraj