Šarec menca okoli odločitve glede Venezuele. Kaj o situaciji pravi nekdanja profesorica z osrednje univerze v Venezueli

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

Premier Šarec je odločitev preložil na eno od prihodnjih sej, ko bodo prisotni tudi zunanji minister Cerar in predsedniki drugih koalicijskih strank. 

Zunanji minister vztraja na stališču glavnine držav članic EU-ja in upa, da se jim bo čim prej pridružila tudi Slovenija. Po drugi strani pa proti priznanju Guaidoja v koaliciji nastopa SD, oziroma njen poslanec Milan Brglez, ki v tem, podobno kot na mednarodni ravni Putin in Erdogan, vidi udinjanje interesom drugih držav in korporacij izven okvirjev mednarodnega prava.  

Miro Cerar, ki se danes nahaja na srečanju zunanjih ministrov 79 držav članic koalicije proti Islamski državi v Washingtonu, je v domovino ponovno sporočil svojo željo po vladnem priznanju Juana Guaidoja kot začasnega predsednika Venezuele, kar bi omogočilo izpeljavo volitev, ki jih Nicolás Maduro ni hotel razpisati.

"Dejstvo je, da je Guaidója priznalo več kot 20 članic EU-ja in se tudi druge evropske države obračajo v to smer. Do tega predloga smo na ministrstvu prišli po tehtanju vseh argumentov za in proti," je po poročanju MMC RTV Slovenija dejal Cerar.

Na vprašanje o legitimnosti priznavanja Guaidoja, ki se naj bi samorazglasil za predsednika, Cerar pravi, da je to stvar notranje presoje države. "Dejstvo pa je, da se mora mednarodna skupnost odločiti, komu bo priznala začasni mandat. Politika EU-ja je pri tem jasna. EU meni, da so bile volitve, na katerih je bil izvoljen Maduro, nelegitimne, nepoštene, nedemokratične in so potrebne nove volitve."

Dodano: odziv Cerarja na preložitev odločitve vlade:

Obžalujem, da je venezuelska kriza postala predmet notranje političnih obračunavanj v Sloveniji, kar zavira sprejetje mednarodno gledano pomembnih odločitev.

Ministrstvo za zunanje zadeve je svojo nalogo opravilo in vladi poslalo v obravnavo kvalitetno gradivo, pripravljeno na podlagi trdnih argumentov in pereče humanitarne krize, ki se bo z odlašanjem samo še poslabšala.

Ob tem velja poudariti, da je 22 držav EU takšno odločitev sprejelo praktično v enem dnevu. Pri tej odločitvi gre za prepoznanje predsednika Nacionalne skupščine Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, z namenom čimprejšnje izvedbe svobodnih, poštenih in demokratičnih predsedniških volitev.

Kot minister za zunanje zadeve za temi argumenti trdno stojim in sem jih kadarkoli pripravljen predstaviti tudi Državnemu zboru in širši javnosti. 


Medtem ko Marjan Šarec na to temo ni želel dajati izjav, je bil pred novinarji nekoliko zadržan tudi vodja poslancev LMŠ Brane Golubovič. Ta je dejal, da bodo počakali na ministra za zunanje zadeve in na podlagi njegovega poročila o Venezueli sprejeli odločitev. "Tako pomembna odločitev, kot je na neki način vmešavanje v notranje zadeve katere koli države, ni neko športno tekmovanje, da bi morali biti med prvimi, pač pa je predvsem premislek, kaj to pomeni za ljudi tiste države." Dodal je še, da situacija ni črno bela, temveč na svoj način kompleksna.

Radikalnemu stališču Levice, da smo soočeni smo s poskusom državnega udara, za katerega obstajajo resna tveganja, da se razrase v pravo državljansko vojno, se pridružuje tudi dr. Milan Brglez iz vrst Socialnih demokratov.

"Namesto udinjanja interesom drugih (držav ali korporacij za njimi) v mednarodnih odnosih in zunanji politiki vsaj enkrat, ko gre zares, tako v naših postopkih in ravnanjih kot vsebinsko spoštujmo našo ustavo v celoti. Vnovično hitenje v prve vrste 'koalicije voljnih' izven okvira mednarodnega prava (predstavlja ga OZN) bi lahko pomenilo njeno izdajo," je po poročanju Večera svoje stališče odkrito izrazil mednarodni pravnik in nekdanji podpredsednik SMC.



Njegovi poslanski kolegi so do opredeljevanja nekoliko zmernejši. Vodja poslancev Matjaž Han je zatrdil, da v SD-ju glede Venezuele nimajo enakega stališča kot Levica. Menijo pa, da se je treba o tem pogovoriti in stališče Slovenije sprejeti na demokratičen način.


Profesorica s Princetona venezuelskega rodu povsem drugače kot Milan Brglez


Vir foto: www.princeton.edu


Ob voditeljih Rusije, Turčije, Irana, Sirije, Kube, Bolivije in Nikaragve je malo svetovnih voditeljev ali uglednih strokovnjakov, ki bi delili Brglezovo mnenje.

Nasprotno. Ljudje s "terensko izkušnjo", kot je Magaly Sanchez, višja raziskovalka in gostujoča profesorica na oddelku za populacijske raziskave univerze Princeton v ZDA in nekdanja profesorica urbane sociologije na inštitutu za urbanizem centralne univerze v Venezueli, imajo diametralno nasproten pogled na situacijo.

Sanchezova je v intervjuju za spletno stran univerze Princeton dejala, da je priznanje  Guaidója za začasnega predsednika Venezuele s strani vse več svetovnih demokratičnih držav izjemnega političnega pomena, saj predstavlja široko diplomatsko zavrnitev venezuelske diktatorske vlade in ponuja pot k demokratični rekonstrukciji države.

Po njenih besedah mednarodna skupnost s tem dejanjem "prepoznava legitimnost trenutne mobilizacije ljudstva, v kateri je bilo zaradi mirnega protestiranja ubitih na stotine ljudi, tisoči pa so postali politični zaporniki."

Na vprašanje, ali lahko Guaidójevo ravnanje razumemo kot državni udar, Sanchezova pravi, da nikakor ne. Guaidó je bil 5. januarja izvoljen za predsednika venezuelske narodne skupščine, katere član je od parlamentarnih volitev 2015.

Narodna skupščina je ta čas edina resnično demokratična institucija v državi, ki predstavlja demokracijo nasproti Madurovemu totalitarnem diktatorskem režimu. Potem ko se je ta na podlagi protiustavnih volitev 10. januarja ponovno oklical za predsednika Venezuele, se je na takšno "uzurpacijo oblasti" odzvala narodna skupščina. Na podlagi 322. in 352. člena venezuelske ustave je svojega predsednika skupščine imenovala za začasnega voditelja države, z namenom vzpostavitve prehodne vlade, ki bo omogočila izpeljavo svobodnih predsedniških volitev.

"Ta politični proces močno podpirajo milijoni Venezuelcev doma in v tujini," je dodala profesorica venezuelskega rodu. 

Na poslednje vprašanje, kako zadnja dogajanja in odzivi v svetu vplivajo na situacijo v Venezueli, je Sanchezova dejala, da je po najslabšem ekonomskem stanju v zgodovini Venezuele pod Madurom za končanje krize nujna politična sprememba, da se prepreči nadaljnje propadanje in se odprejo vrata rekonstrukciji države.

Kot pravi, vse raziskave in analize potrjujejo socialno, ekonomsko in politično katastrofo, v katero je državo pripeljal model predsednika Chaveza in Madure.

"Ta je prinesel samo destrukcijo, družbeni kolaps, politično preganjanje, kršitve človekovih pravic, rekordne stopnje kriminala in političnega nasilja in na koncu še množični pobeg človeškega kapitala in delovne sile iz države." 

Po upanju profesorice da bomo zdaj vendarle priča koncu avtoritarnega režima in vzpostavitve demokracije v Venezueli.

Še eno "drugo mnenje":

KOMENTAR: Uredništvo
Ko je treba sprejeti resno odločitev, se Marjan Šarec skrije
Današnja preložitev odločanja o priznanju Guaidoja in Šarčev posledični molk potrjuje premierovo strategijo izogibanja javnosti, kadar je na mizi nekoliko zahtevnejša odločitev. Brez tako izrazitega pritiska radikalno levo usmerjenih politikov, novinarjev in mnenjskih voditeljev, da se odreče podporo politični spremembi v Venezueli, bi to vprašanje pravzaprav moralo biti rutinska mimobežna točka na dnevnem redu vladne seje. Tako pa je, povsem mimo njegove realne teže, postalo prvovrstno politično vprašanje, ki ima skorajda več opraviti s slovensko notranjo, kot zunanjo (real) politiko. In kot tako je Šarca ponovno potisnilo v spretnostni molk, ki je v resnici zgolj substitut za nekdanjo Cerarjevo frazo "situacijo preučujemo". V tem smislu, kljub vsej medijski gradnji Šarca kot odločnega voditelja, v resnici pri (medijsko) težjih odločitvah ni nič manjši mečkač od svojega predhodnika.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30