Šarec in z njim vsa levica dobro vedo: Če nasprotnika ne moreš premagati na volitvah, ga označiš za ''drhal'' ter izločiš iz volilne tekme
Nedavni dogodki na Kapitolskem griču v Washingtonu, v središču ameriške demokracije, so praktično preko noči pljusknili v mlakužo slovenske politike. Revizijsko poročilo je pozabljeno, prav tako nedavne bitke okoli financiranja nevladnih organizacij ter Slovenske tiskovne agencije. Slovenska levica je dogodke preko luže tako že vpregla v politični voz diskreditacije trenutne oblasti ter zamenjavo trenutne vladajoče opcije. Vse z namenom, da se doseže lažji pohod na oblast ter njeno ohranitev brez, da bi se centri moči morali potiti v pričakovanju volilnih rezultatov.
Toda čemu služi vsa ta ihta ter stalni val diskreditacije političnih nasprotnikov? Slovenija je navsezadnje vsaj formalno že dolgoletno demokratična država, imamo odprto javno civilno družbo ter smo polno politično, gospodarsko in kulturno povezani z Zahodom. Paradoksalno imamo pravzaprav izkušenj z demokracijo bistveno več kot v devetdesetih, a zdi se, da histerija slovenske levice po utišanju opozicijskih glasov, ki so tokrat izjemoma vladni, še nikoli ni bila večja.
Zunanji opazovalec, sploh če je iz stalno podrejenega demokratično-pomladnega pola, pogosto ne zaznava sprememb, ki so se zgodile v zadnjih 20 letih. Da, res se zdi, da tranzicijska omrežja politično-gospodarske podsisteme držijo v svojih rokah, toda situacija je stanju izpred desetletja ali več podobna le na prvi pogled.
Medijska krajina se je v zadnjih 10 letih krepko spremenila. Internetni mediji so vsaj približno uspeli zmanjšati moč uveljavljenih časopisnih ter televizijskih hiš, obenem pa na družbenih omrežjih slovenske demokratične sile prvič v dolgih desetletjih lahko enakopravno tekmujejo ter izzivajo javnomnenjski status quo.
Slovenska levica se je po propadu nacionalnih paradržavnih ''šampionov'' po letu 2008, še posebej ob volitvah leta 2011 in nevarnosti diskreditacije levega vodenja države zavedela, da bo morala iz polja soočenja racionalnih argumentov presedlati na čustva. Če politični diskurz ocenimo s časovne distance zadnjih 10 let, lahko to čustveno izločevanje nasprotnika iz legitimne politične tekme bolje ocenimo.
V zadnjem desetletju so si druga za drugo sledile medijsko ter javnomnenjsko precizno izpeljane poteze, po katerih slovenska levica širši slovenski demokratični pol namenoma potiska iz političnega ringa s končnim namenom, da bi volitve postale samo še gola formalnost.
V času po volitvah leta 2011 je vodstvo levice pred narodom uspešno očrnilo glavnega voditelja opozicije, t.j. Janeza Janšo. V času volitev 2014 je medijski aparat kot nebodigatreba očrnil celotno največjo opozicijsko stranko SDS, medtem ko so stranko Nova Slovenija še poizkušali predstaviti kot legitimno in sprejemljivo pomladno stranko. V tretji fazi na volitvah v letih 2017 in 2018, pa je t.i. sredinski katolik Marjan Šarec sebe uspešno pozicioniral kot katoliškega pretendenta za politično sredino ter pomladni pol v sestavi SDS-NSI-SLS praktično odrinil na politično margino.
Dr. Aleš Maver je pred leti v seriji člankov lucidno ugotovil, da obstaja velika nevarnost, da bi slovenska levica po ''preobrazbi'' značaja slovenskega naroda, sebi v prid ''preobrazila'' tudi definicijo politične desne sredine. Ta izjemno premetena igra ima lahko za slovenske demokrate ter pomladnike hude posledice.
Če namreč Marjan Šarec, Marko Bandelli, Luka Mesec in Jernej Štromajer svoje politične nasprotnike politično delegitimirajo z oznakami, kot so ''drhal'', ''golazen'' ter ''umazane živali'', to v sami srčiki delovanja ni bistveno daleč od časov, ko je na volilnih lističih bila samo ena politična opcija, neobstoječa opozicija pa se je morala zadovoljiti s t.i. črno skrinjico.
To, da političnemu nasprotniku odvzameš legitimnost, ima nujno hude psihološke in nenazadnje politične posledice. Proti nekomu, ki je tretiran kot sovražnik, tako lahko npr. za zaščito ''ljudske demokracije'' povsem brez težav uporabiš nasilje nahujskanih množic, čemur smo bili nazadnje priča večkrat v lanskem letu. Po drugi strani pa z očrnitvijo političnega tabora zastrašiš ostale politične akterje, ki bi si drznili izpod dežnika nove ''Osvobodilne Vseljudske fronte'' prestopiti na drugo ''ne-ljudsko'' stran. O tem vam lahko veliko povedo člani in poslanci strank SMC-ja in DeSUS-a, pa tudi člani medijsko blokiranih strank kot je npr. Dobra Država.
Iz tega razloga nam mora biti povsem jasno, čemu slovenska levica dogodke kot so nedavne napetosti na Kapitolskem griču, še prej pa zmeda ob zadnjih ameriških volitvah ter denimo evropske proračunske peripetije s Poljsko ter Madžarsko, pograbi kot vroče žemljice.
Cilj je delegitimirati velik del slovenskega volilnega telesa in to še pravočasno, dokler so mainstream mediji finančno še pri življenju in dokler z zakonodajo učinkovito ne omejijo širitve ter dometa novih medijev. Ob povprečnemu, zavedenemu ter zmanipuliranemu državljanu so očitno ugotovili, da je taktika novih obrazov, od Zorana Jankovića, preko Mira Cerarja, Marjana Šarca, Luke Meseca ter Jožeta Damijana, lahko zelo uspešna. Sploh, če so v igri ustrezno pred-programirana čustva. Ko pa to ne bo dovolj, bo slovenska levica v nedavnem anti-Trumpovskem omejevanju spletnih medijev na drugi strani luže zase morda videla nov zanimiv model.
Prav zato je nujno, da vsak izmed nas, ki ceni pridobitve demokratične in pluralne družbe, pa čeprav je ta v Sloveniji relativno pomanjkljiva, naredi vse kar lahko, da širi prostor odprte ter civilizirane izmenjave argumentov. Zato moramo na etiketiranje z ''drhaljo'' in ''golaznijo'' vedno odgovoriti. To pa lahko najbolj učinkovito storimo tako, da rabo teh pojmov v politični debati strogo obsodimo ter jih sami ne uporabljamo.
In prav tako moramo v primeru manipulativnega sprevračanja dogodkov iz tujine za domače namene, kot smo to ravnokar videli v primeru dogajanja v središču ameriške demokracije, opozoriti na dvoličnost ter dvojne standarde pri nas, ter pogumno zahtevati zase Pravico in Resnico.
Časov, ko se je lahko kandidiralo le na listah političnih ''Front'', medtem ko je ''drhali'' in ''golazni'' bila namenjena črna skrinjica, pa smo imeli dovolj.
Posnetek komentarja Rajka Podgorška je na voljo na koncu prispevka.
Vsi slovenski politiki, ki obsojate nasilno drhal v ZDA, hkrati pa sedite v vladi slovenskega Trumpa, ali pa ga drugače podpirate, ste simbolično del tega. Vključno s predsednikom republike. Na dan glasovanja o konstruktivni nezaupnici se bo pokazalo, kakšno družbo želite.
— Marjan Šarec (@sarecmarjan) January 7, 2021
Toda čemu služi vsa ta ihta ter stalni val diskreditacije političnih nasprotnikov? Slovenija je navsezadnje vsaj formalno že dolgoletno demokratična država, imamo odprto javno civilno družbo ter smo polno politično, gospodarsko in kulturno povezani z Zahodom. Paradoksalno imamo pravzaprav izkušenj z demokracijo bistveno več kot v devetdesetih, a zdi se, da histerija slovenske levice po utišanju opozicijskih glasov, ki so tokrat izjemoma vladni, še nikoli ni bila večja.
Zunanji opazovalec, sploh če je iz stalno podrejenega demokratično-pomladnega pola, pogosto ne zaznava sprememb, ki so se zgodile v zadnjih 20 letih. Da, res se zdi, da tranzicijska omrežja politično-gospodarske podsisteme držijo v svojih rokah, toda situacija je stanju izpred desetletja ali več podobna le na prvi pogled.
Medijska krajina se je v zadnjih 10 letih krepko spremenila. Internetni mediji so vsaj približno uspeli zmanjšati moč uveljavljenih časopisnih ter televizijskih hiš, obenem pa na družbenih omrežjih slovenske demokratične sile prvič v dolgih desetletjih lahko enakopravno tekmujejo ter izzivajo javnomnenjski status quo.
Slovenska levica se je po propadu nacionalnih paradržavnih ''šampionov'' po letu 2008, še posebej ob volitvah leta 2011 in nevarnosti diskreditacije levega vodenja države zavedela, da bo morala iz polja soočenja racionalnih argumentov presedlati na čustva. Če politični diskurz ocenimo s časovne distance zadnjih 10 let, lahko to čustveno izločevanje nasprotnika iz legitimne politične tekme bolje ocenimo.
V zadnjem desetletju so si druga za drugo sledile medijsko ter javnomnenjsko precizno izpeljane poteze, po katerih slovenska levica širši slovenski demokratični pol namenoma potiska iz političnega ringa s končnim namenom, da bi volitve postale samo še gola formalnost.
V času po volitvah leta 2011 je vodstvo levice pred narodom uspešno očrnilo glavnega voditelja opozicije, t.j. Janeza Janšo. V času volitev 2014 je medijski aparat kot nebodigatreba očrnil celotno največjo opozicijsko stranko SDS, medtem ko so stranko Nova Slovenija še poizkušali predstaviti kot legitimno in sprejemljivo pomladno stranko. V tretji fazi na volitvah v letih 2017 in 2018, pa je t.i. sredinski katolik Marjan Šarec sebe uspešno pozicioniral kot katoliškega pretendenta za politično sredino ter pomladni pol v sestavi SDS-NSI-SLS praktično odrinil na politično margino.
Dr. Aleš Maver je pred leti v seriji člankov lucidno ugotovil, da obstaja velika nevarnost, da bi slovenska levica po ''preobrazbi'' značaja slovenskega naroda, sebi v prid ''preobrazila'' tudi definicijo politične desne sredine. Ta izjemno premetena igra ima lahko za slovenske demokrate ter pomladnike hude posledice.
Cilj levice je delegitimirati velik del slovenskega volilnega telesa in to še pravočasno, dokler so mainstream mediji finančno še pri življenju in dokler z zakonodajo učinkovito ne omejijo širitve ter dometa novih medijev.
Delegitimizacija "umazanih živali"
Če namreč Marjan Šarec, Marko Bandelli, Luka Mesec in Jernej Štromajer svoje politične nasprotnike politično delegitimirajo z oznakami, kot so ''drhal'', ''golazen'' ter ''umazane živali'', to v sami srčiki delovanja ni bistveno daleč od časov, ko je na volilnih lističih bila samo ena politična opcija, neobstoječa opozicija pa se je morala zadovoljiti s t.i. črno skrinjico.
To, da političnemu nasprotniku odvzameš legitimnost, ima nujno hude psihološke in nenazadnje politične posledice. Proti nekomu, ki je tretiran kot sovražnik, tako lahko npr. za zaščito ''ljudske demokracije'' povsem brez težav uporabiš nasilje nahujskanih množic, čemur smo bili nazadnje priča večkrat v lanskem letu. Po drugi strani pa z očrnitvijo političnega tabora zastrašiš ostale politične akterje, ki bi si drznili izpod dežnika nove ''Osvobodilne Vseljudske fronte'' prestopiti na drugo ''ne-ljudsko'' stran. O tem vam lahko veliko povedo člani in poslanci strank SMC-ja in DeSUS-a, pa tudi člani medijsko blokiranih strank kot je npr. Dobra Država.
Iz tega razloga nam mora biti povsem jasno, čemu slovenska levica dogodke kot so nedavne napetosti na Kapitolskem griču, še prej pa zmeda ob zadnjih ameriških volitvah ter denimo evropske proračunske peripetije s Poljsko ter Madžarsko, pograbi kot vroče žemljice.
Cilj je delegitimirati velik del slovenskega volilnega telesa in to še pravočasno, dokler so mainstream mediji finančno še pri življenju in dokler z zakonodajo učinkovito ne omejijo širitve ter dometa novih medijev. Ob povprečnemu, zavedenemu ter zmanipuliranemu državljanu so očitno ugotovili, da je taktika novih obrazov, od Zorana Jankovića, preko Mira Cerarja, Marjana Šarca, Luke Meseca ter Jožeta Damijana, lahko zelo uspešna. Sploh, če so v igri ustrezno pred-programirana čustva. Ko pa to ne bo dovolj, bo slovenska levica v nedavnem anti-Trumpovskem omejevanju spletnih medijev na drugi strani luže zase morda videla nov zanimiv model.
Prav zato je nujno, da vsak izmed nas, ki ceni pridobitve demokratične in pluralne družbe, pa čeprav je ta v Sloveniji relativno pomanjkljiva, naredi vse kar lahko, da širi prostor odprte ter civilizirane izmenjave argumentov. Zato moramo na etiketiranje z ''drhaljo'' in ''golaznijo'' vedno odgovoriti. To pa lahko najbolj učinkovito storimo tako, da rabo teh pojmov v politični debati strogo obsodimo ter jih sami ne uporabljamo.
In prav tako moramo v primeru manipulativnega sprevračanja dogodkov iz tujine za domače namene, kot smo to ravnokar videli v primeru dogajanja v središču ameriške demokracije, opozoriti na dvoličnost ter dvojne standarde pri nas, ter pogumno zahtevati zase Pravico in Resnico.
Časov, ko se je lahko kandidiralo le na listah političnih ''Front'', medtem ko je ''drhali'' in ''golazni'' bila namenjena črna skrinjica, pa smo imeli dovolj.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
MAR
21
Okronana - Ptuj
19:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Vroča tema o razmerah v Katoliški cerkvi: Kje je 1.480.156 katoličanov?
13. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
30 komentarjev
IgorP
Rešite se paranoika po imenu......saj veste koga mislim!
Rajko Podgoršek
Igor, misliš Luko Meseca ali Miho Kordiša?
IgorP
Malo preberi komentarje, pa boš videl komu se nekateri dvojno ali trojno prikazujejo!
MEFISTO
Razumi, kdor more!
Igorju in njegovemu nicku dzi nu nje ja ju se niti odgovoriti ne sme več.
No, saj jaz ne smem, ki tega nenadomestljivega komentatorja dobro poznam.
Serijsko se mi brišejo odgovori, v skrajnem primeru pa se zbriše še komentar izzvanega, da ja ne bi prišlo na dan kaj takega, kar bi škodovalo njegovi komentatorski slavi.
Uporabljam ednino, ker gre v obeh primerih za eno in isto osebo.
To ni dobro spričevalo za urednika portala.
Brisan bo tudi ta kritični prispevek, čeprav nikoli ne govorim na pamet, ker mi tega enostavno ni treba.
MEFISTO
Izjema potrjuje pravilo.
MEFISTO
Janeza Janšo je volilo 18 krat več volivcev kot Karla Erjavca.
In Karel Erjavec misli, da so mu volivci dali mandat, da na silo zamenja Janšo.
helena_3
Nič tako ne misli. Točno ve, komu se je dal na razpolago in zakaj. Verjetno se mu bo splačalo; ni tako neumen, da bi se zastonj ponujal. Pa naj bo rezultat tak ali drugačen.
Kraševka
Res je tako.
Alojzij Pezdir
"Spin doktorji" in ideologi ter medijski dreserji javnega mnenja (praviloma s FDV UL) s strani politične levice si že nekaj časa pomagajo s histeričnim globalnim in mednarodnim proti-trumpizmom ter proti-orbanizmom, ko skušajo s čim manj intelektualnimi napori in čim bolj populistično črno-belo obračunavati z domačimi političnimi konkurenti oz. tekmeci iz najmočnejše demokratične parlamentarne stranke SDS ter z njenimi političnimi partnericami v aktualni legalni in legitimni vladajoči koaliciji.
Parazitsko in skrajno lenobno neustvarjalno so se prisesali na globalni medijski proti-trumpizem in regionalni EU medijski proti-orbanizem, da bi se s čim manj možganskih naporov in muk uspešno borili proti lokalnemu janšizmu, ki ga že od osvoboditve izpod komunističnega enoumja ter od osamosvojitve Slovenije skušajo v-masirati in z-dresirati v splošno zavest kot zloslutno politično demonizacijo in fantazmo skrajne avtoritarnosti, nacionalizma, populizma, fašizma, kar so vse politične "kvalitete", ki jih po prepoznanjih tujih medijskih gurujev in apostolov javnega komuniciranja iz sveta politične agitacije in propagande pripisujejo Trumpu ali Orbanu ter njunim volivcem.
Če se preverljiva, merljiva in otipljiva družbena resničnost v ZDA, EU, Sloveniji niti približno ne sklada z njihovimi populističnimi političnimi fantazmami in agitacijskimi ter propagandističnimi špekulacijami in konstrukti, je po njihovem to toliko slabše - za resničnost.
No, v resnici si ti narcisoidni in samopašni medijski dreserji javnega mnenja, neprofesionalni politični aktivisti, kibici in hujskači le sami neprištevno žagajo vejo, na kateri bi radi lenobno in pasivno obsedeli oz. preždeli do svojega neizogibnega konca.
Vedno manj ljudi jim namreč verjame, vedno manj ljudi zaradi njihovega vztrajnega medijskega aktivizma in neprofesionalizma kupuje njihove tiskane, spletne, radijske in televizijske propagandistične umotvore, s katerimi brezdušno prezirajo in žalijo lastno človeško zdravo pamet in nekdaj čislano profesionalno novinarsko etiko.
IgorP
Večje so žalitve nekaterih, bolj je treba strniti vrste proti desni histeriji!
MEFISTO
Se mar zaradi nežnih partijskih dušic še resnica ne sme več govoriti?
amelie
Igor, a ni Erjavec že sam sebe v celoti pohodil s svojim obnašanjem? Je še sploh kje kdo, ki tega ni opazil?
MEFISTO
Te iskrice, ki sem jo prebral na uglednem in znanem portalu, vam ne smem zamolčati:
"Karel Erjavec je nesmrten.
Vsakokrat, ko usta odpre, se ustreli v prazno glavo, a je še vedno živ med nami."
MEFISTO
Tole sem prabral na nekem resnem mediju!
Erjavec na čelu države: "Gre za čisti politični terorizem, ki potrebuje za svoje delovanje neumne ljudi!"
STAJERKA2021
Kremeniti, točno tako.
Marija Perko
Na FB aktivno ne sodelujem, ker me nerazumno blebetanje sodelujočih preveč razburja. Včasih pa vendarle preletim zapise državljanov, ki "hrepenijo" po urejeni državi. Trenutno se ponuja neka Resni.ca, ki pojutrišnjem vabi celo na shod. Kaj naj si misli človek ob takem pristanku rešilnega pasu z Marsa!?? Pod nujno zahtevajo tehničnega mandatarja. Verjetno gre spet za en nateg levice, ki panično napihuje blazine, da ugrabljena država ne potone, zdaj ko se v državi dela red. Kako spametovati ljudske množice!? Poglejte, koliko jih naseda vedeževalcem, koliko jih verjame v reklame, koliko jih potegnejo lažni preroki, kolikšen delež prebivalstva preprosto nič ne razmišlja !
Spoštovani kolegi komentatorji, naj se kdo od vas oglasi na FB s tehtnim zapisom, ki bo ljudi prepričal, da LE NA VOLITVAH lahko postopoma dosežejo svoje cilje ( če jih, seveda, sploh imajo!) Komur ni cilj PRAVNA DRŽAVA , DEMOKRACIJA in USTAVA Sveto pismo, naj se odseli v Venezuelo ali pa na Nord Cap!!
IgorP
Komur ni cilj PRAVNA DRŽAVA , DEMOKRACIJA in USTAVA Sveto pismo, naj se odseli v Venezuelo ali pa na Nord Cap!! Shalotka, a Janeza pošiljaš tja??
P. Kos
Ko si vsebinsko in idejno prazen oz. brez stvarnih argumentov, potem kričiš in žališ. To je edina "vsebina" KUL.
slovenc sm
Zadeva je precej enostavna. Levica je svoj ideološki boj izpela in nimajo več temeljev, na katerih bi gradili svoj program. Zaradi tega in pomankanja intelekta se bojijo argumentov in diskusije s konkurenco. Posledično jim ostane samo eno. Odstraniti konkurenco, da pridejo oz. obdržijo oblast. Tako enostavno je to. Najbolj jih pa boli, če je konkurenca kdaj že bila v njihovih vrstah in poznajo njihovo delovanje. Zato pa JJ stano napadajo (tudi na tem forumu imamo stalne komentatorje), ker vedo, da JJ pozna njihovo mentaliteto. In kaj je hujšega, če je tvoj največji konkurent izšel celo iz tvojega gnezda?
Kraševka
Res je, da Levica zna, če je potrebno tudi s silo, UNIČUTI konkurenco. Kako se to dela, je pokazal že Tito z "montiranimi procesi", ali pa brez njih, odstraniti vse sposobnejše od njega samega. Sposobni pa so morali zbežati v tujino, ali pa pristati na Golem otoku.
IgorP
Kraševka Kje pa pristajajo sposobnejši od Janše iz vrst desnic v teh časih?
MEFISTO
Igor, na javni hiši TV SL0 znova podcenjujejo smrtno žetev NOB in ljudske revolucije, ko razglašajo, da od druge svetovne vojne še ni bilo toliko mrtvih kot zaradi Covida19. Niti tega ne vedo, da sta NOB in ljudska revolucija po vojni vzela življenje okrog 100.000 Slovencev, Covid19 pa dobrih 3.000, od katerih moramo vsakega obžalovati, saj je na večini sled slovenske levice, ki se je zoperstavila vsemu, kar bi pomagalo premagati epidemijo in podpirala vse, kar jo je pospeševalo, ker je računala, da bo s tem škodovala vladi. Slovenske rojake je bila torej levica pripravljena žrtvovati v svojem nesmiselnem boju za prevlado, čeprav po nobenih kriterijih ne zna vladati.
APMMB2
Levica ima popolni nadzor nad javnim šolstvom. V tridesetih letih samostojenSlovenije je vzgojila bazo intelektualcev iz katere črpa vodilne kadre.
Če smo pošteni, je žrtev svojega vodenja šolstva. Skupaj ne spravi niti enega pretendenta, da bi postal minister, kaj šele da bi vodil vlado.
Menim, da naj še kar nadaljuje z monopolom v šolstvu, saj si na ta način sam reže vejo na kateri sedi.
Geniji v politiki in šolstvu so sramota za Slovenijo, so pa ponos Butal.
Igor, se strinjaš?
IgorP
Ne strinjam se! Tudi se ne strinjam, da brišejo komentarje, ki so nekaj časa že vidni! S šolo v tem trenutku vsemogočni predsednik vlade dela kot svinja s kurbusom. Simonca je tukaj še samo za leporečje! Če koga moti IQ, se naj zamisli pred kulturnostjo predvsem desnih komentatorjev!
helena_3
Upam, da se črne napovedi glede omejevanja še vedno zapostavljenih medijev, ki so alternativa MSM, vendarle ne bodo uresničile. Enako velja za nevarnost blokade na internetnih omrežjih, kar ravno sedaj spremljamo v Ameriki.
Vendar pa - resnica zmeraj pride na dan, ne da se je za vedno utišati. Toliko večja odgovornost je zdaj na nas, starših in starih starših.
Sicer pa - pohvala za članek. Dobro predstavljeno, kaj se dogaja v naši družbi.
APMMB2
Joj, joj, ali ni to enaka taktika kot v ZDA? Ali niso v Ameriki pospravili Trumpa na enak način kot hočejo napredne sile v Sloveniji pospraviti Janšo?
Ali ni Slovenija že dosegla ZDA?
MEFISTO
Zadnje vprašanje je treba obrniti in se vprašati, mar niso ZDA že dosegle Slovenijo?
pozdrav
Dr. Avbelj je sinoči v Intervjuju na RTV Slovenija opozoril, da ni pravilen izraz "globoka država", ampak "ugrabljena država".
Smiselno bi globoka država pomenilo državo, ki ima globoke temelje, kar pa je v nasprotju s tistim, kar se hoče povedati s tem izrazom.
Kraševka
Poslušala sem sinoči dr. Avblja, ki je res velik intelektualec, strokovnjak in MODER MOŽ.
irena
A potem ne smem tega reč: Šarec, Štromajer, Mesec, tukaj sem, evo me, katoličanka, mama in podjetnica, amaterska športnica in glasbenica, Slovenka, zate drhal, umazana žival in golazen.
Vam je pa sla po oblasti zameglila razum in sposobnost dojemanja resnice.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.