Šarec in njegov govor: odločitev, ki to ni bila

POSLUŠAJ ČLANEK
Pred dnevi je po medijih završala novica, da se Marjan Šarec odrekel govoru v Evropskem parlamentu. Slovenska politična javnost je bila, z izjemo LMŠ-ja, ogorčena. Bruseljska javnost pa predvsem zmedena, kako je to sploh mogoče. Odgovor Marjana Šarca je prikazal njegovo najglobljo bolečino, ki bo tudi prej kot slej začetek njegovega konca.

Marjan Šarec se je prvič soočil s tem, da je sprejel odločitev, ki večini ni bila všeč in za katero ni imel dobrega odgovora. Predvsem pa se je soočil s tem, da katerkoli pot bi ubral, bi bil delno kritiziran. Kot je že sam priznal v svoji kvazi argumentaciji - če bi imel govor, bi se usulo, da je predvolilni; ker ni šel, se je usulo, da ni šel. Toda ta argumentacija ne pije vode. Namreč, če bi šel in imel državniški govor, bi nekatere dežurne kritike preglasil hrup bučnega aplavza.
Marjan Šarec je bil povabljen kot govornik v kapaciteti premierja Slovenije, ne kot predsednik stranke, ki kandidira na volitvah.

Poleg tega pa je jasno tudi nekaj drugega. Marjan Šarec je bil povabljen kot govornik v kapaciteti premierja Slovenije, ne kot predsednik stranke, ki kandidira na volitvah. Povabljen je bil, da kot voditelj ene izmed 28 držav te zveze predstavi svoj pogled na to, kam bi morala Evropa in kakšni so po njegovi oceni skupni izzivi, ki nas čakajo. Izgovor, da bi raje govoril novi garnituri poslancev, kot stari, je spet strel v koleno. Saj ta možnost govorov in debate je projekt sedanjega predsednika parlamenta, ki prihodnji sklic skoraj gotovo ne bo več v tej vlogi. In vprašanje, če bo še kdaj imel Šarec priložnost nagovoriti najvplivnejši parlament Evrope.

Sprejeti odločitev, za katero veš, da ne bo v nobenem primeru dobro sprejeta, je najtežja odločitev za vsakega politika. Sploh, če gre za odločitev, ki bo vplivala na življenja državljanov. Vendar to ni bila ena izmed teh odločitev. Dolžnost premierja države je, da tako priložnost promocije Slovenije na mednarodnem parketu izkoristi, da se postavi na sredino Evropskega parlamenta in pove, kar ima za povedati.

Šarčev problem na koncu dneva pa je morda ravno to, da princip "veliko govoriti, malo povedati", ki ga do sedaj uporablja v slovenski politiki, ne bi ravno dobro odzvanjal v prostorih, kjer se je slišalo govoriti že veliko modrih politikov. Celo kar nekaj državnikov. Na ravni Evropskega parlamenta šteje staž, štejejo dobre ideje in štejejo rešitve. Retorično lepo izpiljeni stavki, ki pa so vsebinsko nejasni in prazni, pa ustvarjajo v ušesih poslušalcev ravno to razliko - ali jih nagovarja politik, ali državnik.

Z vidika Šarca je jasno, da dokler lahko s svojo kvaliteto nastopa očara dovolj svojih domačih poslušalcev, da se ohrani na oblasti; nima nobene potrebe, da bi si iskal zahtevnejšo publiko. Bolje prvi na vasi kot zadnji v mestu.

Gostujoči avtor komentarja, sicer kritični opazovalec druženo-političnega dogajanja, je želel ostati anonimen.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike