Šarec glede financiranja programa zasebnih OŠ bolj verjame Pikalu kot lastnim pravnikom. Minister le sprejel ravnatelje
POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednik vlade Marjan Šarec je ob današnjih poslanskih vprašanjih potrdil, da glede uresničitve ustavne odločbe financiranja zasebnih osnovnih šol bolj verjame ministru za izobraževanje dr. Jerneju Pikalu kot pa pravnim strokovnjakom iz Službe vlade RS za zakonodajo.
Jernej Pikalo, ki sicer ni pravnik temveč doktor politologije, pa je vendarle sprejel ravnatelje zasebnih osnovnih šol, ki so nanj morali čakati vse dokler ni potekla javna razprava in je bil zakon že poslan v državni zbor.
Zato seveda njihovega mnenja ni mogel upoštevati.
Poslanec NSi Blaž Pavlin je na današnji seji državnega zbora predsedniku vlade Marjanu Šarcu postavil poslansko vprašanje, zakaj je vlada ignorirala mnenje Službe Vlade RS za zakonodajo, ki opozarja na neustreznost predloga Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), kot ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje.
Šarec je odgovoril, da mu zadostuje zagotovilo Ministrstva za izobraževanje, da ta predlog zakona uresničuje ustavno odločbo. Obenem je svojo interpretacijo le-te podal tudi sam in poudaril, da na besedi "obvezno" temelji odločba ustavnega sodišča, medtem ko po njegovih besedah "o razširjenem programu ni govora."
S temi besedami je Šarec utemeljeval svojo stališče, da se glede izenačitve financiranja javno veljavnega programa v državnih in zasebnih osnovnih šolah Ustavno sodišče nanaša le na obvezen del programa (učne predmete), ne pa na razširjeni del (jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni pouk ...).
A Šarčeva trditev, da o razširjenem programu v odločbi ustavnega sodišča ni govora, ne drži. US namreč v 25. točki odločbe piše, da "Vsebinske razlike v načelih, po katerih delujejo zasebne oziroma javne šole kot institucije, se pokažejo šele v razširjenih izobraževalnih programih, ki se ne financirajo iz javnih sredstev in zato niso predmet te pobude."
Ter: "Pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja od države namreč ne zahteva, naj financira tudi izvajanje nadstandardnih ali razširjenih programov, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese."
Iz teh dveh stavkov jasno izhaja, da Ustavno sodišče kot "obvezni javno veljavni program osnovnošolskega izobraževanja" razume tako njegov obvezni (predmeti) kot razširjeni (podaljšano bivanje ...) del, termin "razširjeni programi" pa uporablja za nadstandard, ki ga zasebne šole dodatno zagotavljajo (denimo verouk in podobno) in ki že zdaj ni del javnega financiranja in tudi ni bil izpodbijan na ustavnem sodišču.
Potem ko se je v Odmevih po trditvah ravnateljev šestih slovenskih zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavni program, minister Pikalo gladko zlagal glede že dogovorjenega termina, je minule dni zanje vendarle našel čas.
Na sestanku pri ministru so ravnatelji predlagali, da resetirajo postopek sprejemanja zakona, da se sprejemanje zakona v parlamentu ustavi in napiše nov predlog zakona, saj "predlagani zakon ne uresničuje ustavne odločbe, ampak močno zmanjšuje pravice staršev, kljub temu, da smo v Sloveniji na samem repu po deležu zasebnih šol."
Ampak minister jim je sporočil, da je zakon sedaj stvar parlamenta. Se pa je ob morebitni zavrnitvi zakona v parlamentu ponovno pripravljen srečati z njimi, da skupaj poiščejo nov predlog zakona, ki bi bil vsestransko sprejemljiv.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Jernej Pikalo, ki sicer ni pravnik temveč doktor politologije, pa je vendarle sprejel ravnatelje zasebnih osnovnih šol, ki so nanj morali čakati vse dokler ni potekla javna razprava in je bil zakon že poslan v državni zbor.
Zato seveda njihovega mnenja ni mogel upoštevati.
Poslanec NSi Blaž Pavlin je na današnji seji državnega zbora predsedniku vlade Marjanu Šarcu postavil poslansko vprašanje, zakaj je vlada ignorirala mnenje Službe Vlade RS za zakonodajo, ki opozarja na neustreznost predloga Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), kot ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje.
Šarec je odgovoril, da mu zadostuje zagotovilo Ministrstva za izobraževanje, da ta predlog zakona uresničuje ustavno odločbo. Obenem je svojo interpretacijo le-te podal tudi sam in poudaril, da na besedi "obvezno" temelji odločba ustavnega sodišča, medtem ko po njegovih besedah "o razširjenem programu ni govora."
Marjan Šarec:"V izogib očitkom, da govorim na pamet, se bom naslonil na zapise ustavnih sodnikov. Recimo, 20. točka, navajam: »…se mora iz javnih sredstev financirati tisto osnovnošolsko izobraževanje, ki je za učence obvezno.«, konec navedka. Poudarjam, ki je za učence obvezno. In nekaj stavkov naprej ista 20. točka odločbe, navajam: »Drugi odstavek 57. člena Ustave zato učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa,« konec navedka. Spet poudarjam besedo »obveznega«. Skratka, o razširjenem programu v odločbi Ustavnega sodišča ni govora."
S temi besedami je Šarec utemeljeval svojo stališče, da se glede izenačitve financiranja javno veljavnega programa v državnih in zasebnih osnovnih šolah Ustavno sodišče nanaša le na obvezen del programa (učne predmete), ne pa na razširjeni del (jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni pouk ...).
A Šarčeva trditev, da o razširjenem programu v odločbi ustavnega sodišča ni govora, ne drži. US namreč v 25. točki odločbe piše, da "Vsebinske razlike v načelih, po katerih delujejo zasebne oziroma javne šole kot institucije, se pokažejo šele v razširjenih izobraževalnih programih, ki se ne financirajo iz javnih sredstev in zato niso predmet te pobude."
Ter: "Pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja od države namreč ne zahteva, naj financira tudi izvajanje nadstandardnih ali razširjenih programov, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese."
Iz teh dveh stavkov jasno izhaja, da Ustavno sodišče kot "obvezni javno veljavni program osnovnošolskega izobraževanja" razume tako njegov obvezni (predmeti) kot razširjeni (podaljšano bivanje ...) del, termin "razširjeni programi" pa uporablja za nadstandard, ki ga zasebne šole dodatno zagotavljajo (denimo verouk in podobno) in ki že zdaj ni del javnega financiranja in tudi ni bil izpodbijan na ustavnem sodišču.
Diskriminacijo bi odpravil tako, da bi jim financiranje še zmanjšal
Spomnimo, izenačitev pravic otrok do obveznega osnovnošolskega izobraževanja v državnih šolah in zasebnih šolah z javno veljavnim programom bi minister Pikalo izvedel tako, da bi obstoječe 85 % financiranje javno veljavnega programa razdelil na 100 % financiranje njegovega (za učence) obveznega dela in 0 % za razširjeni del (jutranje varstvo, podaljšano bivanje ...) ter s tem, kot pišejo pravniki, pobudnike postavil v slabši pravni položaj.
Spomnimo, izenačitev pravic otrok do obveznega osnovnošolskega izobraževanja v državnih šolah in zasebnih šolah z javno veljavnim programom bi minister Pikalo izvedel tako, da bi obstoječe 85 % financiranje javno veljavnega programa razdelil na 100 % financiranje njegovega (za učence) obveznega dela in 0 % za razširjeni del (jutranje varstvo, podaljšano bivanje ...) ter s tem, kot pišejo pravniki, pobudnike postavil v slabši pravni položaj.
V sredo miren protest pred državnim zborom
Starši otrok v zasebnih šolah in vsi drugi, ki se zavzemajo za spoštovanje odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol, se bodo v sredo 19. 6. ob 10h dobili na mirnem protestu pred državnim zborom.
V hramu demokracije bo najprej potekal posvet na to temo (v organizaciji državnega sveta), popoldne pa še poslanska razprava o predlogu ZOVFI)
Starši otrok v zasebnih šolah in vsi drugi, ki se zavzemajo za spoštovanje odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol, se bodo v sredo 19. 6. ob 10h dobili na mirnem protestu pred državnim zborom.
V hramu demokracije bo najprej potekal posvet na to temo (v organizaciji državnega sveta), popoldne pa še poslanska razprava o predlogu ZOVFI)
Ravnatelji pri Pikalu: spišimo nov predlog zakona
Potem ko se je v Odmevih po trditvah ravnateljev šestih slovenskih zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavni program, minister Pikalo gladko zlagal glede že dogovorjenega termina, je minule dni zanje vendarle našel čas.
Ravnatelji pisali Židanu, naj točko umakne s seje državnega zbora
Ravnatelji vseh šestih zasebnih osnovnih šol so predsedniku državnega zbora danes poslali pismo, naj iz 9. redne seje umakne točko, v kateri bi poslanci obravnavali Pikalov predlog sprememb ZOFVI.
Novelo bi tako umaknili iz parlamentarne procedure, opozicijske poslance pa pozivajo, da morebitni napovedan umik zakona iz parlamentarne procedure podprejo na tak način, da se na seji DZ odpovejo razpravi o predlaganem zakonu. "S tem bomo dali otrokom tisto največ, kar lahko damo: to je lasten zgled, da se znamo dogovoriti," so zapisali ravnatelji.
Umik predlagajo zato, ker gre v parlament "najbolj neusklajena oblika zakona do zdaj" in se "napoveduje ponovitev že velikokrat slišane parlamentarne razprave, ki do sedaj ni prinesla nobene rešitve, po drugi strani pa veliko očitkov, obtožb, prepira, ki ne bo prinesel nikomur nič dobrega."
Ravnatelji nadalje predlagajo, da minister za šolstvo oblikuje komisijo, ki bo skupaj z deležniki, ki se jih prelagani zakon najbolj tiče, pripravila nov predlog zakona, ki bo uresničeval ustavno odločbo in bo kar najširše sprejemljiv.
Ravnatelji vseh šestih zasebnih osnovnih šol so predsedniku državnega zbora danes poslali pismo, naj iz 9. redne seje umakne točko, v kateri bi poslanci obravnavali Pikalov predlog sprememb ZOFVI.
Novelo bi tako umaknili iz parlamentarne procedure, opozicijske poslance pa pozivajo, da morebitni napovedan umik zakona iz parlamentarne procedure podprejo na tak način, da se na seji DZ odpovejo razpravi o predlaganem zakonu. "S tem bomo dali otrokom tisto največ, kar lahko damo: to je lasten zgled, da se znamo dogovoriti," so zapisali ravnatelji.
Umik predlagajo zato, ker gre v parlament "najbolj neusklajena oblika zakona do zdaj" in se "napoveduje ponovitev že velikokrat slišane parlamentarne razprave, ki do sedaj ni prinesla nobene rešitve, po drugi strani pa veliko očitkov, obtožb, prepira, ki ne bo prinesel nikomur nič dobrega."
Ravnatelji nadalje predlagajo, da minister za šolstvo oblikuje komisijo, ki bo skupaj z deležniki, ki se jih prelagani zakon najbolj tiče, pripravila nov predlog zakona, ki bo uresničeval ustavno odločbo in bo kar najširše sprejemljiv.
Na sestanku pri ministru so ravnatelji predlagali, da resetirajo postopek sprejemanja zakona, da se sprejemanje zakona v parlamentu ustavi in napiše nov predlog zakona, saj "predlagani zakon ne uresničuje ustavne odločbe, ampak močno zmanjšuje pravice staršev, kljub temu, da smo v Sloveniji na samem repu po deležu zasebnih šol."
Ampak minister jim je sporočil, da je zakon sedaj stvar parlamenta. Se pa je ob morebitni zavrnitvi zakona v parlamentu ponovno pripravljen srečati z njimi, da skupaj poiščejo nov predlog zakona, ki bi bil vsestransko sprejemljiv.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Zadnje objave
Volitve na Hrvaškem - zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: "Lopovi! Lopovi!"
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Narašča število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo
17. 4. 2024 ob 12:25
Rekordna ohladitev
17. 4. 2024 ob 9:22
Sredozemsko sodelovanje in migracije
17. 4. 2024 ob 7:21
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
7 komentarjev
Alojzij Pezdir
V ozadju krčevite in protiustavne obrambe "javne" oz. "državne šole" se skriva seveda nazadnjaška in ideološko utemeljena obramba državnega ideološkega, političnega in svetovnonazorskega monopola nad šolstvom, ki vsebuje tudi monopol "državne religije" t. j. "ateizma" ter "državne zgodovine" t. j. "(eno)partijske mitologije zmagovite NOB".
Kot je videti, smo v RS kot polnopravni članici skupnosti EU leta 2019 bolj oddaljeni od načel veljavne Ustave RS ter od uresničevanja veljavnih mednarodnih konvencij o svobodi izbire na področju religije, vzgoje, izobraževanja in znanosti, kot smo bili pred tremi desetletji - na pragu resnične osvoboditve slehernega državljana, osamosvojitve države in uveljavitve univerzalnih evropskih idealov svobode, enakosti in demokracije ter političnega pluralizma v RS.
Teodor
Ko se rdeči nekaj odločijo, tako tudi naredijo. Zakoni, zdrava pamet ali celo ustava jim pri tem ne predstavljajo nobene ovire. Tako je že sto let in ne vem zakaj bi bilo zdaj kaj drugače.
Alojzij Pezdir
Premier Vlade RS Marjan Šarec, dipl. dramski igralec, ki glede prava bolj zaupa ministru dr. Jerneju Pikalu, dipl. politologu, kot pristojni, poklicani in od davkoplačevalcev plačani vladni strokovni službi za zakonodajo, je povedal in z dejanjem pokazal vse o svojem odnosu do vladavine prava ter do upoštevanja in spoštovanja vsakršne resnične stroke in strokovnosti.
Če bi bil premier dosleden, kot se skuša delati v nekaterih svojih odmevnih populističnih "šarcizmih", bi omenjeno, očitno nepotrebno, vladno službo za zakonodajo lastnoročno razpustil in prihranil nekaj dragocenih proračunskih tisočakov za, denimo, skrajšanje čakalnih vrst v javnem zdravstvu.
Odnos prvega ministra Vlade RS Marjana Šarca do veljavne Ustave RS, Ustavnega sodišča RS kot njenega najpristojnejšega in najbolj poklicanega interpreta in razlagalca, ter do pristojne vladne strokovne službe za zakonodajo najbolj otipljivo izkazuje in dokazuje, da v RS najbolj ogrožajo veljavni ustavni in pravni red prav aktualni politični vrhovi zakonodajne in izvršilne veje oblasti, se pravi "manjšinska" Vlada RS in vladajoča parlamentarna koalicija LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus s konstitutivno podporo Levice.
MEFISTO
Kakšen dogovor je imel v mislih krščanski socialist Matej Tonin, ki je zavrnil podpis NSipod ustavno obtožbo zoper premierja zaradi neuresničitve ustavne odločbe z izgovorom, da so se z vlado že vse dogovorili, kar je povezano s financiranjem zasebnih šol in da bo problem v kratkem ustrezno rešen?
Friderik
Tako slabo izobražen ko je, še ustavne odločbe ne zna prebrati. Četudi bere, ne ve kaj bere.
Hribarjev Rafko
Ker politično delo ni svinjanje svinje po koritu, ampak skrb za dobrobit skupnosti, bi morali politiki vedno odločati s tresočo roko!!
Politiki so postavljeni na oblast le v dobrobit ljudstvu.
Ko bodo politiki finančno odgovarjali za svoje rabote, bo pa drugače.
Če ga serjejo, je treba oskubiti njih in njihovo žlahto, saj se običajno omasti tudi njihova žlahta.
Narejeno škodo morajo povrniti.
romanos1
ni kaj dodati.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.