Šarec bi pokazal politično genialnost, če bi se pustil potisniti na predčasne volitve

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Marjan Šarec je dosegel stratosfero javnomnenjske priljubljenosti. Preden ga bodisi odnese v vesolje, bodisi trešči nazaj na zemljo, ima manevrski prostor, da situacijo kar najbolje unovči na način, ki bi mu dolgoročno omogočil lebdenje v coni udobja med zemljo in nebom.

Je predsednik vlade Šarec skrben projekt stricev iz ozadja, izvržek spleta neverjetnih naključij ali nemara ravnokar odkriti genij, ki se je na vrh povzpel z lastno spretnostjo in političnim talentom?

Verjetno je njegovem naskoku prestola botrovalo vsakega po nekaj. Pravo razmerje med načrtnostjo, naključnostjo in genialnostjo bo razkrilo šele Šarčevo obnašanje ob resnih preizkušnjah, ki presegajo razdeljevanje proračunskih presežkov in moralistično kaznovanje tatov obloženih kruhkov.

In prva takšna resna bo nedvomno sprejemanje rebalansa proračuna za leto 2019. Ta je bil na vladi sicer že usklajen, a Slovenija ima vsaj na papirju manjšinsko vlado, kar pomeni, da ključnemu državnemu dokumentu samoumevno ne pripada še podpora v državnem zboru. Še posebej ne fiskalno nevzdržnemu, kot Šarčevega ocenjujejo strokovnjaki.

Na voljo je sicer devet glasov Levice, ki je ravno na račun svojega parakoalicijskega statusa bogato žela v prvih mesecih Šarčevega mandata. A laž in prevara sta nesmrtni duši komunizma in zato se na častilce takšne ideologije nikoli ni pretirano zanašati. Za izsiljevanje uporabijo vsakega Črnčeca ali Guaidoja, ki slučajno pride mimo.
Ta čas prevladujoča javna percepcija Marjana Šarca kot suverena slovenske sendvič demokracije ne more biti dlje od realnosti

Koalicija dolgih nosov


Šarec se sicer za bero potrebnih glasov lahko ozre še po opozicijskih klopeh. A kaj, ko nikoli ne ve, kdaj mu bodo te odtegnili v koaliciji sami. Obdan je namreč s šopkom dolgih nosov slovenske politike, ki so sicer formalno soudeleženi pri vladnem javnomnenjskem sončenju, realno pa zapostavljeni čepijo v globoki senci sončnega kralja, ki zgolj zamahne z roko in se vse v Sloveniji kot po čudežu uredi. Kdo njih na Šarčevem dvoru sploh še potrebuje, se verjetno sprašuje marsikateri volivec, ki je junija glede ustoličenja komika na čelo države še imel kakšen pomislek.

A ta čas prevladujoča javna percepcija Marjana Šarca kot suverena slovenske sendvič demokracije ne more biti dlje od realnosti. V praksi ima LMŠ še vedno zgolj 13 od 90 sedežev v državnem zboru in ob sebi zgolj še štiri ministre v sedemnajstčlanski vladi. To pomeni, da v resnici Marjan Šarec nobene resne odločitve ne more sprejeti brez strinjanja partnerjev, v parlamentu pa še to ne zadostuje. Te za zdaj drži v strahu predčasnih volitev, hkrati pa jih javno potiska v vse bolj podrejen, skorajda ponižujoč odnos. Najlepši primer je Šarčeva košarica Cerarju in Bratuškovi glede skupnega nastopa na evropskih volitvah

Kdaj bodo politični egotripi, iz prejšnjih mandatov vajeni priklanjanja in prikimavanja, iznašli protistrup za tovrstno Šarčevo početje, je zgolj vprašanje časa. Zdaj so zaradi javnomnenjskih razmerij ponižno tiho, a če Šarec misli, da se bodo stari politični mački kar tako sprijaznili s scenarijem lastnega političnega izumrtja, se močno moti.

In ker se jih s predčasnimi volitvami ne bo dalo ustrahovati vsa štiri leta, bo moral ukrepati hitreje. In pravi strategi vedo, da je najbolje ukrepati na vrhuncu slave in moči. V Šarčevem primeru to pomeni prav ta trenutek, ravno zdaj.
Rebalans proračuna ponuja kot Šarčeva izjemna priložnost, da počisti s političnimi tekmeci in si sam zagotovi udobno večino za vodenje države.

Genialnost in/ali norost?


V tem smislu se rebalans proračuna ponuja kot Kamničanova izjemna priložnost, da počisti s političnimi tekmeci in si sam zagotovi udobno večino za vodenje države. Če nanj veže zaupnico in ta ni izglasovana, vlada pade. In če oblast ne prevzame kdo drug (Janša), dobimo nove predčasne volitve. Te bi se dalo v teoriji izvesti tudi skupaj z majskimi volitvami v Evropski parlament in s tem upravičiti stroške. Še pred vrnitvijo s poletnih počitnic bi Slovenija že lahko imela novo, operativnejšo vlado z dolgoročnimi obeti stabilnega in učinkovitega vladanja.

Ta na videz nori, a po svoje genialni plan, pa ima tudi nekaj pasti. Najprej, ljudje bi Šarcu lahko zamerili, da v trenutku, ko stvari vsaj na videz nekako špilajo, državljane spet pošilja na predčasne volitve. A določitev krivca za to je stvar percepcije in kot smo videli, se na Šarca lepijo le tiste odločitve, ki gredo njemu v prid. S kakšno iz malhe svojih prispodob bi nedvomno znal pokazati na resnične »špilferderberje« ter si roke opral s pojasnilom o borih 13 poslanskih glasovih v 90 članskem parlamentu. In navsezadnje, predstavljajte si, kako šele bi državo vodil, če bi jih imel na voljo vsaj 30!

Drugič, med pričakovanjem novih volitev bi mu oblast kaj lahko speljal tudi Janez Janša. Še nedavno je prav prvak opozicije najbolj računal na kaotični scenarij, ki bi po kakšnem letu šestčlansko koalicijo pustil pogoreti v prah in pepel lastne nesposobnosti in zablod. A stvari so se obrnile drugače in SDS bi nove volitve prav lahko izgubila tudi v relativnem smislu. Prav zato bi Janša Šarčev manever nedvomno skušal pograbiti kot rešilno bilko lastnega vstajenja, računajoč na obupane Šarčeve koalicijske partnerje, ki si pred ljudi prav tako ne bi upali stopiti.

Tretja "neprijetnost" je, da obstoječi volilni sistem ni v skladu z ustavo, kot je nedavno ugotovilo ustavno sodišče. Če se torej volitve zgodijo pred zakonodajnimi spremembami volilnega sistema, je takšna oblast potem sploh prepoznana kot legitimna in legalna?

Prav zaradi zgornjih tveganj ni pričakovati, da bi se Marjan Šarec spustil v tovrstno politično ruleto. Živce zanjo imajo namreč le najbolj drzni politiki, katerih genialnost ni obremenjena s kruhoborstvom in političnim preživetjem za vsako ceno. In četudi bi Šarca morda kdo želel pokazati kot takšnega, je vendarle prej pragmatičen kot genialen človek.

Zato bo s predčasnimi volitvami tudi v bodoče le strašil tiste, ki mu bodo še pripravljeni nasedati. Rebalans 2019 bo tako nekako šel skozi tudi v državnem zboru. A hkrati bo pomenil točko preloma, po kateri bo politična gravitacija Marjana Šarca vse močneje potiskala nazaj k tlom.

Kako močno ga bo zabilo v zemljo, sicer ostaja odprto vprašanje. A nekaj je jasno; stratosfere po februarju 2019 nikoli več ne bo dosegel.

Živela sem med zemljo in zrakom pred zidom svojih sanj živela sem med zemljo in zrakom but baby now I'm fine ...

https://www.youtube.com/watch?v=oYs0eMEExnM

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike