Šarec bi pokazal politično genialnost, če bi se pustil potisniti na predčasne volitve
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Marjan Šarec je dosegel stratosfero javnomnenjske priljubljenosti. Preden ga bodisi odnese v vesolje, bodisi trešči nazaj na zemljo, ima manevrski prostor, da situacijo kar najbolje unovči na način, ki bi mu dolgoročno omogočil lebdenje v coni udobja med zemljo in nebom.
Je predsednik vlade Šarec skrben projekt stricev iz ozadja, izvržek spleta neverjetnih naključij ali nemara ravnokar odkriti genij, ki se je na vrh povzpel z lastno spretnostjo in političnim talentom?
Verjetno je njegovem naskoku prestola botrovalo vsakega po nekaj. Pravo razmerje med načrtnostjo, naključnostjo in genialnostjo bo razkrilo šele Šarčevo obnašanje ob resnih preizkušnjah, ki presegajo razdeljevanje proračunskih presežkov in moralistično kaznovanje tatov obloženih kruhkov.
In prva takšna resna bo nedvomno sprejemanje rebalansa proračuna za leto 2019. Ta je bil na vladi sicer že usklajen, a Slovenija ima vsaj na papirju manjšinsko vlado, kar pomeni, da ključnemu državnemu dokumentu samoumevno ne pripada še podpora v državnem zboru. Še posebej ne fiskalno nevzdržnemu, kot Šarčevega ocenjujejo strokovnjaki.
Na voljo je sicer devet glasov Levice, ki je ravno na račun svojega parakoalicijskega statusa bogato žela v prvih mesecih Šarčevega mandata. A laž in prevara sta nesmrtni duši komunizma in zato se na častilce takšne ideologije nikoli ni pretirano zanašati. Za izsiljevanje uporabijo vsakega Črnčeca ali Guaidoja, ki slučajno pride mimo.
Šarec se sicer za bero potrebnih glasov lahko ozre še po opozicijskih klopeh. A kaj, ko nikoli ne ve, kdaj mu bodo te odtegnili v koaliciji sami. Obdan je namreč s šopkom dolgih nosov slovenske politike, ki so sicer formalno soudeleženi pri vladnem javnomnenjskem sončenju, realno pa zapostavljeni čepijo v globoki senci sončnega kralja, ki zgolj zamahne z roko in se vse v Sloveniji kot po čudežu uredi. Kdo njih na Šarčevem dvoru sploh še potrebuje, se verjetno sprašuje marsikateri volivec, ki je junija glede ustoličenja komika na čelo države še imel kakšen pomislek.
A ta čas prevladujoča javna percepcija Marjana Šarca kot suverena slovenske sendvič demokracije ne more biti dlje od realnosti. V praksi ima LMŠ še vedno zgolj 13 od 90 sedežev v državnem zboru in ob sebi zgolj še štiri ministre v sedemnajstčlanski vladi. To pomeni, da v resnici Marjan Šarec nobene resne odločitve ne more sprejeti brez strinjanja partnerjev, v parlamentu pa še to ne zadostuje. Te za zdaj drži v strahu predčasnih volitev, hkrati pa jih javno potiska v vse bolj podrejen, skorajda ponižujoč odnos. Najlepši primer je Šarčeva košarica Cerarju in Bratuškovi glede skupnega nastopa na evropskih volitvah
Kdaj bodo politični egotripi, iz prejšnjih mandatov vajeni priklanjanja in prikimavanja, iznašli protistrup za tovrstno Šarčevo početje, je zgolj vprašanje časa. Zdaj so zaradi javnomnenjskih razmerij ponižno tiho, a če Šarec misli, da se bodo stari politični mački kar tako sprijaznili s scenarijem lastnega političnega izumrtja, se močno moti.
In ker se jih s predčasnimi volitvami ne bo dalo ustrahovati vsa štiri leta, bo moral ukrepati hitreje. In pravi strategi vedo, da je najbolje ukrepati na vrhuncu slave in moči. V Šarčevem primeru to pomeni prav ta trenutek, ravno zdaj.
V tem smislu se rebalans proračuna ponuja kot Kamničanova izjemna priložnost, da počisti s političnimi tekmeci in si sam zagotovi udobno večino za vodenje države. Če nanj veže zaupnico in ta ni izglasovana, vlada pade. In če oblast ne prevzame kdo drug (Janša), dobimo nove predčasne volitve. Te bi se dalo v teoriji izvesti tudi skupaj z majskimi volitvami v Evropski parlament in s tem upravičiti stroške. Še pred vrnitvijo s poletnih počitnic bi Slovenija že lahko imela novo, operativnejšo vlado z dolgoročnimi obeti stabilnega in učinkovitega vladanja.
Ta na videz nori, a po svoje genialni plan, pa ima tudi nekaj pasti. Najprej, ljudje bi Šarcu lahko zamerili, da v trenutku, ko stvari vsaj na videz nekako špilajo, državljane spet pošilja na predčasne volitve. A določitev krivca za to je stvar percepcije in kot smo videli, se na Šarca lepijo le tiste odločitve, ki gredo njemu v prid. S kakšno iz malhe svojih prispodob bi nedvomno znal pokazati na resnične »špilferderberje« ter si roke opral s pojasnilom o borih 13 poslanskih glasovih v 90 članskem parlamentu. In navsezadnje, predstavljajte si, kako šele bi državo vodil, če bi jih imel na voljo vsaj 30!
Drugič, med pričakovanjem novih volitev bi mu oblast kaj lahko speljal tudi Janez Janša. Še nedavno je prav prvak opozicije najbolj računal na kaotični scenarij, ki bi po kakšnem letu šestčlansko koalicijo pustil pogoreti v prah in pepel lastne nesposobnosti in zablod. A stvari so se obrnile drugače in SDS bi nove volitve prav lahko izgubila tudi v relativnem smislu. Prav zato bi Janša Šarčev manever nedvomno skušal pograbiti kot rešilno bilko lastnega vstajenja, računajoč na obupane Šarčeve koalicijske partnerje, ki si pred ljudi prav tako ne bi upali stopiti.
Tretja "neprijetnost" je, da obstoječi volilni sistem ni v skladu z ustavo, kot je nedavno ugotovilo ustavno sodišče. Če se torej volitve zgodijo pred zakonodajnimi spremembami volilnega sistema, je takšna oblast potem sploh prepoznana kot legitimna in legalna?
Prav zaradi zgornjih tveganj ni pričakovati, da bi se Marjan Šarec spustil v tovrstno politično ruleto. Živce zanjo imajo namreč le najbolj drzni politiki, katerih genialnost ni obremenjena s kruhoborstvom in političnim preživetjem za vsako ceno. In četudi bi Šarca morda kdo želel pokazati kot takšnega, je vendarle prej pragmatičen kot genialen človek.
Zato bo s predčasnimi volitvami tudi v bodoče le strašil tiste, ki mu bodo še pripravljeni nasedati. Rebalans 2019 bo tako nekako šel skozi tudi v državnem zboru. A hkrati bo pomenil točko preloma, po kateri bo politična gravitacija Marjana Šarca vse močneje potiskala nazaj k tlom.
Kako močno ga bo zabilo v zemljo, sicer ostaja odprto vprašanje. A nekaj je jasno; stratosfere po februarju 2019 nikoli več ne bo dosegel.
Marjan Šarec je dosegel stratosfero javnomnenjske priljubljenosti. Preden ga bodisi odnese v vesolje, bodisi trešči nazaj na zemljo, ima manevrski prostor, da situacijo kar najbolje unovči na način, ki bi mu dolgoročno omogočil lebdenje v coni udobja med zemljo in nebom.
Je predsednik vlade Šarec skrben projekt stricev iz ozadja, izvržek spleta neverjetnih naključij ali nemara ravnokar odkriti genij, ki se je na vrh povzpel z lastno spretnostjo in političnim talentom?
Verjetno je njegovem naskoku prestola botrovalo vsakega po nekaj. Pravo razmerje med načrtnostjo, naključnostjo in genialnostjo bo razkrilo šele Šarčevo obnašanje ob resnih preizkušnjah, ki presegajo razdeljevanje proračunskih presežkov in moralistično kaznovanje tatov obloženih kruhkov.
In prva takšna resna bo nedvomno sprejemanje rebalansa proračuna za leto 2019. Ta je bil na vladi sicer že usklajen, a Slovenija ima vsaj na papirju manjšinsko vlado, kar pomeni, da ključnemu državnemu dokumentu samoumevno ne pripada še podpora v državnem zboru. Še posebej ne fiskalno nevzdržnemu, kot Šarčevega ocenjujejo strokovnjaki.
Na voljo je sicer devet glasov Levice, ki je ravno na račun svojega parakoalicijskega statusa bogato žela v prvih mesecih Šarčevega mandata. A laž in prevara sta nesmrtni duši komunizma in zato se na častilce takšne ideologije nikoli ni pretirano zanašati. Za izsiljevanje uporabijo vsakega Črnčeca ali Guaidoja, ki slučajno pride mimo.
Ta čas prevladujoča javna percepcija Marjana Šarca kot suverena slovenske sendvič demokracije ne more biti dlje od realnosti
Koalicija dolgih nosov
Šarec se sicer za bero potrebnih glasov lahko ozre še po opozicijskih klopeh. A kaj, ko nikoli ne ve, kdaj mu bodo te odtegnili v koaliciji sami. Obdan je namreč s šopkom dolgih nosov slovenske politike, ki so sicer formalno soudeleženi pri vladnem javnomnenjskem sončenju, realno pa zapostavljeni čepijo v globoki senci sončnega kralja, ki zgolj zamahne z roko in se vse v Sloveniji kot po čudežu uredi. Kdo njih na Šarčevem dvoru sploh še potrebuje, se verjetno sprašuje marsikateri volivec, ki je junija glede ustoličenja komika na čelo države še imel kakšen pomislek.
A ta čas prevladujoča javna percepcija Marjana Šarca kot suverena slovenske sendvič demokracije ne more biti dlje od realnosti. V praksi ima LMŠ še vedno zgolj 13 od 90 sedežev v državnem zboru in ob sebi zgolj še štiri ministre v sedemnajstčlanski vladi. To pomeni, da v resnici Marjan Šarec nobene resne odločitve ne more sprejeti brez strinjanja partnerjev, v parlamentu pa še to ne zadostuje. Te za zdaj drži v strahu predčasnih volitev, hkrati pa jih javno potiska v vse bolj podrejen, skorajda ponižujoč odnos. Najlepši primer je Šarčeva košarica Cerarju in Bratuškovi glede skupnega nastopa na evropskih volitvah
Kdaj bodo politični egotripi, iz prejšnjih mandatov vajeni priklanjanja in prikimavanja, iznašli protistrup za tovrstno Šarčevo početje, je zgolj vprašanje časa. Zdaj so zaradi javnomnenjskih razmerij ponižno tiho, a če Šarec misli, da se bodo stari politični mački kar tako sprijaznili s scenarijem lastnega političnega izumrtja, se močno moti.
In ker se jih s predčasnimi volitvami ne bo dalo ustrahovati vsa štiri leta, bo moral ukrepati hitreje. In pravi strategi vedo, da je najbolje ukrepati na vrhuncu slave in moči. V Šarčevem primeru to pomeni prav ta trenutek, ravno zdaj.
Rebalans proračuna ponuja kot Šarčeva izjemna priložnost, da počisti s političnimi tekmeci in si sam zagotovi udobno večino za vodenje države.
Genialnost in/ali norost?
V tem smislu se rebalans proračuna ponuja kot Kamničanova izjemna priložnost, da počisti s političnimi tekmeci in si sam zagotovi udobno večino za vodenje države. Če nanj veže zaupnico in ta ni izglasovana, vlada pade. In če oblast ne prevzame kdo drug (Janša), dobimo nove predčasne volitve. Te bi se dalo v teoriji izvesti tudi skupaj z majskimi volitvami v Evropski parlament in s tem upravičiti stroške. Še pred vrnitvijo s poletnih počitnic bi Slovenija že lahko imela novo, operativnejšo vlado z dolgoročnimi obeti stabilnega in učinkovitega vladanja.
Ta na videz nori, a po svoje genialni plan, pa ima tudi nekaj pasti. Najprej, ljudje bi Šarcu lahko zamerili, da v trenutku, ko stvari vsaj na videz nekako špilajo, državljane spet pošilja na predčasne volitve. A določitev krivca za to je stvar percepcije in kot smo videli, se na Šarca lepijo le tiste odločitve, ki gredo njemu v prid. S kakšno iz malhe svojih prispodob bi nedvomno znal pokazati na resnične »špilferderberje« ter si roke opral s pojasnilom o borih 13 poslanskih glasovih v 90 članskem parlamentu. In navsezadnje, predstavljajte si, kako šele bi državo vodil, če bi jih imel na voljo vsaj 30!
Drugič, med pričakovanjem novih volitev bi mu oblast kaj lahko speljal tudi Janez Janša. Še nedavno je prav prvak opozicije najbolj računal na kaotični scenarij, ki bi po kakšnem letu šestčlansko koalicijo pustil pogoreti v prah in pepel lastne nesposobnosti in zablod. A stvari so se obrnile drugače in SDS bi nove volitve prav lahko izgubila tudi v relativnem smislu. Prav zato bi Janša Šarčev manever nedvomno skušal pograbiti kot rešilno bilko lastnega vstajenja, računajoč na obupane Šarčeve koalicijske partnerje, ki si pred ljudi prav tako ne bi upali stopiti.
Tretja "neprijetnost" je, da obstoječi volilni sistem ni v skladu z ustavo, kot je nedavno ugotovilo ustavno sodišče. Če se torej volitve zgodijo pred zakonodajnimi spremembami volilnega sistema, je takšna oblast potem sploh prepoznana kot legitimna in legalna?
Prav zaradi zgornjih tveganj ni pričakovati, da bi se Marjan Šarec spustil v tovrstno politično ruleto. Živce zanjo imajo namreč le najbolj drzni politiki, katerih genialnost ni obremenjena s kruhoborstvom in političnim preživetjem za vsako ceno. In četudi bi Šarca morda kdo želel pokazati kot takšnega, je vendarle prej pragmatičen kot genialen človek.
Zato bo s predčasnimi volitvami tudi v bodoče le strašil tiste, ki mu bodo še pripravljeni nasedati. Rebalans 2019 bo tako nekako šel skozi tudi v državnem zboru. A hkrati bo pomenil točko preloma, po kateri bo politična gravitacija Marjana Šarca vse močneje potiskala nazaj k tlom.
Kako močno ga bo zabilo v zemljo, sicer ostaja odprto vprašanje. A nekaj je jasno; stratosfere po februarju 2019 nikoli več ne bo dosegel.
Živela sem med zemljo in zrakom pred zidom svojih sanj živela sem med zemljo in zrakom but baby now I'm fine ...
https://www.youtube.com/watch?v=oYs0eMEExnM
https://www.youtube.com/watch?v=oYs0eMEExnM
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
14 komentarjev
MEFISTO
Poznam tipa, ki si je na srednji lesarski šoli prislužil pet kolov, enega manj kot Šarec.
Zdaj šofira kamion in je vesel, da ima vsaj službo.
Jernej
Zaradi Šarčevih izključevanj pred volitavami in po volitvah, Šarca ne prenesem. On je projekt ozadja. Še malo pa bo brez talenta postal "kralj" Slovenije.
STAJERKA2021
Od vseh strank v koaliciji, mi je vedno bolj všeč Bratuškova. Mislim pa, da bodo počasi vse stranke iz koalicije, po sestanku z "brezmadežim", potrebovale psihiatra. Še malo, pa jih bo LMŠ pohrustala. To je kazen za rinjenje v koalicijo z LMŠ.
MARJONKA
Me prav zanima kdaj se bo lotil Počivalška in unga Lebna?
Alojzij Pezdir
Ideja, da bi si medijsko prenapihnjeni prvak vladajoče LMŠ in premier Marjan Šarec na valovih aktualne pravljične podpore pristran(kar)skih javnomnenjskih raziskav in večinske medijske agit-propovske priliznjenosti lahko samovoljno privoščil predčasne volitve, s katerimi bi se lahko sam in njegova LMŠ nonšalantno znebila vse bolj zaviralnih koalicijskih političnih luzerjev iz Cerarjeve SMC, Erjavčevega Desusa, Bratuškove SAB in Židanove SD, je sicer videti nadvse privlačna, a ima sanjsko kičasto-osladno ospredje tudi brutalno temno in negotovo zadnjo plat.
Namreč, domnevna uspešnost Šarčeve "manjšinske" vlade s podporo Meščeve Levice bo trajala le toliko časa, dokler bo mogoče z dodatnimi zadolževanji na tujem neopazno zadrževati in javnosti prikrivati krepko sistemsko povečano državno proračunsko neravnovesje, ki izvira iz vladnega neodgovornega neupoštevanja oz. sistemskega kršenja ustavnega fiskalnega načela (na kar brez uspeha vlado in javnost opozarja Kračunov fiskalni svet).
Ko bodo volivci v večini dojeli, da je vladno frontalno popuščanje sindikatom javnega sektorja z opaznim povečanjem plač v javnem sektorju bistveno prispevalo k trajnemu povečanju stroškov javne porabe v državi, katere opazni del bodo morali neprostovoljno plačevati iz svojih žepov poslej tudi občani kot fizične osebe (za povišane cene vrtcev, domov za ostarele itd.), bo Šarec še kako potreboval sedanje dokaj podrejene in podcenjene koalicijske partnerje v vladi (SD, SMC, SAB in Desus), da bo med njih alibično "razpršil" skupno odgovornost in krivdo za nepremišljena nova in dodatna dolgoročna proračunska bremena ter posledično tudi za nepričakovano višje cene programov in storitev javnega sektorja za posamezne fizične uporabnike.
"Socializacija" ali "podružbljanje" odgovornosti oz. krivde za nepremišljene ukrepe z negativnimi finančnimi posledicami ter tudi za pogosto neukrepanje zaradi nekompetentnosti, nesposobnosti in neusklajenosti med vsemi strankami vladajoče koalicije s konstitutivno podporo Levice bosta v bližnji prihodnosti prišli karizmatičnemu premieru iz Kamnika še kako prav, ko se bodo še enkrat zavedeni in razočarani volivci in davkoplačevalci začeli spraševati o najbolj odgovornih in krivih za strmo padanje proračunske likvidnosti države, za povečevanje njene finančne zadolženosti na tujih finančnih trgih, za nenehno padanje socialnega standarda ter vse dražje ponudbe socialnih programov inm storitev ter za nezaustavljivi beg domačih in najbolj konkurenčnih možganov iz Slovenije.
Miha
Sem že sit tega Šarca in neumnih, ki zganjajo to evforijo s šmarskim lipetom!
Bac
Dajte se no preimenovat v Marjanovino. Naravnost neverjetni ste.
Od te nekoč obetavne revije se kot bralec poslavljam.
IgorP
Mi bomo pa zato fejst jezni!!
BARBARA RAKUN
Zakaj vsak dan prispevek o Šarcu, a je tako pomemben? Mediji mu dajete s tem še več zagona v svoji narcisoidnosti.
STAJERKA2021
Napaka predvolilnih soočenj s strani medijev, katerih glavno vprašanje je bilo: "KDO NE BI ŠEL Z JANŠO?" Trdnejša koalicija bi bila SDS, LMŠ, NSI in SMC, kot pa šopek sedanjih, katerim dirigira LEVICA. Saj tako ne more kvalitetno delovati vlada. Res pa je, da je priljubljenost LMŠ trenutna, čeprav mu želim da dolgotrajna, vendar z ozirom na siromašnost reform, na dolgi rok neučinkovita. Priljubljenost je dobljena s strani javnega sektorja in dvigovanja socialnih transferjev tistim, ki ne prispevajo v državno blagajno nič. To pa ni pravi odraz stanja v državi. Res je, da je odstavil dva ministra, vendar to ne vpliva na vzdržnost fiskalnega pravila. Menim, da ima Šarec dobre namene, vendar v koaliciji teh šestih strank in dolga "stricom iz odzadja", ne bo mogel funkcionirati tako, kot si želi. Škoda za izgubljena leta pred nami. Če bi šel na predčasne volitve, bi bil izplen za Šarca velik, saj bi iz DZ odletele vsaj tri stranke, če ne štiri. Posledično bi bilo delo tudi za vlado lažje. Sedaj je Šarec na vrhuncu.
BARBARA RAKUN
Super komentar.
MEFISTO
Šarec je zaradi halo efekta prehitro postal cesar, zato se mu bo to kar kmalu maščevalo. V deželi, ki uživa umetno blagostanje, v kateri vlada na področju prioritet anarhija, v kateri se pol države in gospodarstva napaja iz proračuna in z dragimi krediti, ki nima sposobne ekonomske inteligence, v kateri vlada politično rokovnjaštvo, ki se vdaja dekadenci in ki zanika tisoč letne dobre izkušnje in tradicijo, predsednik vlade in z njim celotna vlada ne moreta dolgo živeti s prividnimi uspehi ter nekritično podporo režimskih medijev in s podkupljenim javnim sektorjem, pri čemer imam v mislih predvsem razraščajočo in neefektno javno upravo v najširšem smislu.
STAJERKA2021
Barbara hvala! Srce me boli ob zamujenih priložnostih!
MEFISTO
Šarec zaenkrat nima nikakršnih problemov pri štetju glasov.
Če bi mu in če mu ne bi nagajala Levica, ima vedno na voljo 7 glasov krščanskih socialistov Nove Slovenije in 4 glasove deklic za vse v SNS.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.