Šarčeva vlada vendarle priznala Juana Guaidója za predsednika Venezuele. Je bilo mencanje potrebno?

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Z enotedensko zamudo je slovenska vlada danes vendarle priznala predsednika Nacionalne skupščine Juana Guaidója za začasnega predsednika Venezuele, z namenom, da "razpiše in izvede svobodne, poštene in demokratične volitve"

Potem ko je Guaidója priznalo že 23 držav članic EU, je Marjan Šarec na prejšnji seji vlade odločanje prestavil, saj je želel tudi v živo slišati argumente takrat odsotnega zunanjega ministra, Mira Cerarja. 

Z mencanjem pri odločitvi, kjer je bilo pomembno, da se Slovenija demokratičnemu svetu v priznanju čim prej pridruži, je Šarec nakazal, da morda vendarle ne gre za tako odločnega voditelja, kot je o njem ustvarjena podoba v javnosti.

Šarčeva vlada je danes potrdila predlog, ki ga je pripravilo MZZ, "da predsednika nacionalne skupščine Venezuele Juana Guaidoja prepozna za začasnega predsednika Venezuele z namenom - in to izključno s tem namenom, da razpiše in izvede svobodne, poštene in demokratične volitve".

Iz vladnega sporočila za javnost: "Evropska unija je v izjavi visoke predstavnice 26. januarja 2019 ponovno pozvala k sklicu svobodnih, transparentnih in verodostojnih predsedniških volitev v Venezueli ter napovedala, da bo v odsotnosti najave organizacije novih volitev z ustreznimi zagotovili v naslednjih dneh sprejela nadaljnje korake, vključno v zvezi s priznanjem vodstva države v skladu z 233. členom venezuelske ustave. Ker v Venezueli v predvidenem roku ni prišlo do premika v volilnem procesu, Slovenija prepoznava predsednika Nacionalne skupščine Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, z namenom izvedbe svobodnih, poštenih in demokratičnih predsedniških volitve".

Brglez in Tomićeva: nedopustna odločitev, ki lahko vodi v državljansko vojno


Zelo podobno pa sta se na odločitev vlade odzvala poslanka Levica Violeta Tomić in poslanec SD dr. Milan Brglez.

Tomićeva je odločitev označila za "nedopustno" in napovedala zahtevo po sklicu izredne seje odbora DZ za zunanje zadeve, kjer bodo zahtevali preklic sklepa vlade.

Po njenem je namreč zaradi odločitve vlade  ogrožena Venezuela in se lahko tam zgodi državljanska vojna.

Podobno meni tudi eden bolj radikalnih poslancev SD, dr. Milan Brglez. Odločitev je označil za napačno, saj bi po njegovo lahko vodila v državljansko vojno, Slovenija pa bo soodgovorna za vse, kar bo storil Guaido oz. "koalicija voljnih".

Vladi pisali tudi Slovenci v Venezueli


Civilno društvo Slovencev v Venezueli je sicer že pred dnevi na slovensko vlado naslovilo pismo, naj nemudoma prizna predsednika venezuelskega državnega zbora, Juana Guaidója, kot začasnega predsednika Venezuele ter se tako »jasno opredeli proti kršenju človekovih pravic v Venezueli in podpre razpis svobodnih in pravičnih volitev ter prihod humanitarne pomoči« v državo.

Slovenci v Venezueli so prepričani, da dialog z režimom Nicolása Madura ne predstavlja nikakršne rešitve, ampak samo podaljševanje izjemnega trpljenja venezuelskega naroda.

"Nicolás Maduro si je nelegitimno prilastil oblast in njegov režim sistematično krši človekove pravice. V Venezueli je v tem trenutku več kot devetsto političnih zapornikov, poleg tega je bilo v zadnjih letih ubitih 163 protestnikov, pogosta so tudi mučenja (72 dokumentiranih primerov po podatkih Organizacije ameriških držav)."

Po njihovih besedah je dvajset let socialističnega režima v Venezueli povzročilo največjo humanitarno krizo v tem delu sveta. 



Anketa o aferi "sendvič": Je Marjan Šarec ukrepal primerno ali pretirano?

Vabljeni k sodelovanju v naši anonimni anketi o ukrepanju Šarca in njegove LMŠ proti poslancu, ki je "ukradel sendvič".

Create your own user feedback survey

Rezultate ankete bomo predstavili v naslednjih dneh.

KOMENTAR: Uredništvo
Prejšnji teden prvovrstno politično vprašanje, danes mimobežna novica
 Odločitev ali naj Slovenija kot začasnega predsednika Venezuele prepozna predsednika Nacionalne skupščine Juana Guaidoja, ministrom slovenske vlade ne bi smela vzeti več kot pet minut časa, smo napisali že v komentarju pred dnevi. A nekateri novinarji v osrednjih medijih so prejšnji teden iz nje naredili prvovrstno politično vprašanje in na vlado vršili močan pritisk, naj se ne pridruži demokratičnemu svetu v priznanju Guaidoja, češ da gre za vmešavanje v notranje zadeve suverene države ter da za državni udar pod vodstvom ZDA. V ozadju je seveda dejstvo, da gre za eno zadnjih delujočih socialističnih držav na svetu. Delujočih seveda na način, kakor pač socializem v praksi deluje. Medijski pritisk je zalegel ravno toliko, da je Šarec zamencal in odločitev premaknil za en teden. S tem je Slovenijo ponovno po nepotrebnem dvignila kakšno obrv pri zaveznikih, kjer zaradi podobnih dejanj iz preteklosti (odziv na zastrupitev Skripala idr.) že tako ali tako veljamo za sumljivega in nezanesljivega partnerja. Danes, ko je bila vlada neizbežno odločitev morala sprejeti, pa je za osrednje medije, ki so jo še minuli teden postavljali v središče politične situacije, zgolj mimobežna novica, nevredna večje pozornosti. Vse to še enkrat več razgalja močno ideološko medijsko agendo, s katero nekateri novinarji in mnenjski voditelji Slovenijo skušajo krmariti v radikalno levo. V smer, ki jo v državnem zboru in svojem vplivu na vlado uveljavlja radikalna stranka Levica.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike