Sanjska predsedniška tekma: Borut Pahor proti Chucku Norrisu

Rok Čakš
3

V Sloveniji je Chuck Norris in ko je ravno tu, bi ga lahko uporabili za kakšno koristno stvar – recimo da bi se na predsedniških volitvah pomeril s slovenskim nepremagljivežem Borutom Pahorjem.

Saj ne, da bi si pretepaškega bradateža želel za svojega predsednika, ampak za našo nedonošeno demokracijo bi bilo dobro, če bi se s Pahorjem soočil nekdo, ki ima realne možnosti za zmago. Mimogrede pa bi še preverili mit o njegovi nepremagljivosti. Chuckovi in Borutovi seveda.

Zadnji poraz državnika novega kova

Od zadnjega Pahorjevega poraza je namreč minilo že dolgo dolgo časa. Kmalu bo 5 let, če sem natančen. Takrat sem v komentarju z zgornjim naslovom na blogu ugotavljal, da ima Pahor nepogrešljivo lastnost velikih: tepež in teptanje ga delata zgolj močnejšega:

»Politiki prve klase eksistirajo v večni win-win situaciji – sicer ne zmagujejo vedno, a tudi kadar izgubljajo, nikoli niso poraženci. Borut Pahor je primer za v učbenike – v zadnjih letih je izgubil vse, kar je mogoče – referendume, koalicijske partnerje, Milana Kučana, Simono Dimic, vlado, parlamentarno predsedniško mesto, politične prijatelje in na koncu še lastno stranko. Vse to in še kaj povrh, pa je še vedno drugi najpriljubljenejši politik v državi. Ali morda celo prvi? No, počakajmo do jesenskih predsedniških volitev,« sem takrat zapisal.

Vsi vemo kako se je tisto jesen razpletlo in ne poznam nikogar, ki bi menil, da bo letos kaj drugače.

Saj ne, da bi si pretepaškega bradateža želel za svojega predsednika, ampak za našo nedonošeno demokracijo bi bilo dobro, če bi se s Pahorjem soočil nekdo, ki ima realne možnosti za zmago.

Ampak, je to dobro?

To me po svoje skrbi in straši. Čeprav na predsedniškem mestu lažje prenašam nezrelega samovšečneža Boruta kot arogantnega samovšečneža Danila, menim, da je Borut Pahor daleč od idealnega predsednika.

Vsaj tako daleč, da konsenz o njegovi nepremagljivosti enostavno ne more izhajati iz racionalne predstave volivcev, kaj naj bi predsednik zrele demokratične države poosebljal.

Poskušajmo ta zapleteni stavek, ki ga težko razumem še sam, ponazoriti na kakšnem banalnem primeru.

Kralj spektakla

Recimo, da Borut Pahor ne bi kandidiral za predsednika Republike Slovenije, ampak za čezvesoljnega kralja big brother šovov slovenskih televizij. S svojimi instagram delfinčki in »to mi deli miška moja« eskapadami bi osvojil srca množic od Poncija do Pilata, od Nine Osenar do Angelce Likovič.

Daleč za seboj bi pustil vse prsate La Toye, kosmatoprsne Arturje Šterne ter nekajvmes Salomeje. Zmaga bi bila popolna. V limbični reženj možganov bi se zajedel tako zelo, da si raja za kralja svojih večernih TV sprostitev nikoli ne bi več želela kogarkoli drugega.

Vidite, to je nekaj, s čemer bi jaz z lahkoto živel.

Večji problem pa imam s tem, da Borut na tak način osvaja ljudska srca za najbolj resno javno glasovanje. Najsi to počne načrtno ali ne, meje simpatične prisrčnosti so že zdavnaj presežene. Časi, ko se je od poraza do poraza do končne zmage vzpenjal na častitljiv način, so mimo.

Včasih je bil pri širjenju demokratičnih obzorij svetilnik ljudem, zdaj so ljudje svetilnik njemu pri širjenju poneumljenega nastopaštva. In ta svetilnik ne usmerja k poti zrelostne demokracije.

Strinjam se z Brglezom, da je v takšni tekmi s Pahorjem, če nisi ravno Chuck Norris, nemogoče tekmovati. To je približno tako, kot da bi žongler Mirande Orfei Lionela Messija iz nogometnega igrišča zvlekel v cirkuško areno, nato pa mu zažugal: “ajde mali, sad da vidimo ko je jaći!”

In čeprav je naredil marsikaj dobrega, česar Türk in predhodniki niso želeli ali bili sposobni, Pahor s svojim prvim predsedniškim mandatom razvijajoči se slovenski demokraciji pušča veliko breme; politični parket je spremenil v cirkuški spektakel.

3 KOMENTARJI

  1. Jaz bi naredil korekcijo na tale pogled. Tale zdaj ni predsednik, saj niti politik ni. NI. Ne obnaša se predsedniško. Prejšnji je (bil) in se je obašal predsedniško. Imel je šliht. Polovici države ni bil všeč… se zgodi (pri nas redno, ker smo lepo razdeljeni). Všečnost zdaj levo ali desno, je postranska stvar. Vsi drugi predsedniki do sedaj so se vedli predsedniško; za kaj so se kot državniki zavzemali ali kaj je kdo “naredil”, ne želim zdaj razčlenjevat, ker je to stvar debate, ki praviloma preko JJ pripelje so NOB – in smo tam. Torej vsi pretekli predsedniki so se obnašali predsedniško. Vzvišeno menim samo toliko, kot tej funkciji pripada in relativno prav toliko, Rok, kot se vsak izmed nas čuti pomembnega v svoji funkciji. Imamo dosti bolj samovšečne politike, kot pa je bivši predsednik.

    Sicer je pa taka “desna” miselnost pomagala BePeju na stol samo zato, ker je (bil) (vsaj) nevtralen (neškodljiv ?), njegov glavni protikandidat pa je bil bolj jasno opredeljen. V Sloveniji še vedno žal najbolj uspe prodajanje megle. Tu je treba BePeju čestitati, da je to izkoristil. Katerikoli opredeljen politik bi (je) pogorel, ker je pač ljudstvo tako razdeljeno, kot Koreja. Smo kot vilice in nož: z obojem sicer lahko ješ ločeno, a bolj slabo. Da bi sodelovali, pa ni šans. Potem pride pa en idiot s starodobnikom, ki je z rokami in ljudstvo z vseh strani ga vzljubi, zato je treba hitro ukrepati in “napiti” enega lovca, da se lahko igra nadaljuje. Igra oportunizma, kjer vsi lepo profitirajo; enkrat kot po, drugič kot opo. RTazlike so minimalne. Eni rečejo za oblast se gre, drugi pa za a-blast se gre.

  2. V državi,ki ima zrelo družbo, Borut Pahor v nobenem primeru ne bi mogel postati predsednik države, a očitno je za Slovence dober tako, da bo ostal predsednik še v naslednjem mandatu.
    Zakaj sem tako kritičen do tega med ljudmi tako priljubljenega politika?
    Zato, ker me njegovi populistični triki ne morejo preslepiti in ker me prepričajo le dejstva. Pa naj jih vasj nekaj navedem.
    Zelo mlad je vstopil v ZK in ker je ta že razpadala, tako kot SFRJ, je v ZK doživel nesluteno kariero.Po nekaj letih članstva v ZK je že postal čalan CK in tudi član slavne delegacije CK, ki se je udeležila zadnjega kongresa ZKJ v Beogradu in kjer je bil z ostalimičlani Slovenske delegacije po dvodnevnem zasmehovanju, žaljenju, blatenju in ostalimi balkanskimi gradobijam,i izgnan iz komunističnega raja razpadajoče SFRJ,ali ljubkovalno imenovane Titove Jugoslavije.
    Kot član CK ZKS je moral vedeti za vse intrige s katerimi so takrat komunisti sestopali iz oblasti tako, da niso sestopili, ampak se le zasidrli na rezervnih lokacijah iz katerih še dandanes obvladujejo Slovenijo. Šlo je za veliko prevaro,kateri so nasedli Slovenci in to naivnost še danes plačujejo.
    Komunisti so se polastili tajih foncov Udbe in s tem zagotovili materialno bazo za lastninjenje družbene lastnine, ki je sledila demokratizaciji države. Komunisti so določili svoje člane, ki semorajo čez noč preleviti v kristjane,demokrate, ali kmete in se vriniti v novonastajajoče stranke in jih rušiti od znostraj. Tako so bile nekarere stranke dobesedno prestreljene s takšnimi vrinjenci in so zato plačale veliko ceno za svojo naivnst. Najbolj sta bili zato prizadeti krščanska in ljudska stranka.To naivnost sta plačali tako, da sta danes marginalni stranki na slovenski politični sceni.
    Partija je ukazala svojemu članstvu, da v največji meri ovira razvoj demokratizacije v Sloveniji. Uspešnot tega povelja je viden še danes, saj Slovenija še vedno ni izšla iz tranzicije in je še vdeno napol komunistična država.
    Posebno poglavje je bila tudi delgacija preimenovane KP v prvem demokratičnem parlamentu Slovenije, kjer so komunistični prvokategorniki . Potrč, Kreft, Kocijančič, Zupančič, Bekeš in ostali, med katerimi je bil tudi mladi Pahor z največjo vnemo ovirali osamosvojitev Slovenije.Zgodovinska dejstva govorijo o tem, da so bili nekateri bistveni osamosvojitveni zakoni sprejeti le z enim samim glasom večine. Pri teh lumparijeh je sodeloval tudi Borut Pahor. Se pravi in to naj se ve, da je zaviral osamosvojitev Slovenije, torej nastanek države v kateri je opravljal vse vodilne funkcije. Torej, kako lahko volivci postavljajo na vodilne položaje,človeka, ki je z vsemi svojimi močmi preprečeval ustanovitev države, kateri misli predsedovati še naslednjih pet let?
    Naj povdarim še enkrat: Borut Pahor je aktivno sodeloval tudi pri prevari, ko so komunisti navidezno sestopali z oblasti,hkrati pa uporabili vse vzvode,da so si zagotovili pozicije v kriminalnem podzemlju, ki dandanes obvladuje Slovenijo.
    Zajahali so tudi propagandno močvireje slovenskega novinarstva, ki z lažnimi novicami omogoča prevaldo na slovenski politični sceni. Plod tega je tudi kučanovih 12,5 naslovov Slovenca leta in udejnjanje rekla: “Posle Tita, Kučan!”
    Od teh lumparij se Borut Pahor nikoli ni ditanciral, če ravno mu mora biti popolnima jasno, da so prav te prevare glavni vzrok za zaostajanje Slovenije, za krizo ki jo doživljamo na vseh področjih, zalati na področju morale.
    In pot mladega Boruta Pahirja je vidila samo še navzgor. Naredili so ga za predsenika parlamneta, kjer je bil dostojna lutka CK ZK. Tu in tam je naredil tudi kaj po svoje in takoj je postal tarča slavni n nesmrtni ZB, pod vodstvm udbaških veteranov.
    Ko so se ga naveličali, so ga poslali v Bruselj in postal je evropski poslanec in se navadil tudi na evropski parket.
    V času njegovega parlamentiranja v Bruslju pa je doma “strašni Janša” začel kot predsednik vlade ogrožati komunistične pozicije tako na planem,kot one v ilegali. Pretil je popolni polom, zato so na hitro naredili komunisti iz Pahorje maskoto in ga kot lutko vseh lutk posadili na prstol slovenske vlade. Človek, ki niti pret minut ni delal v gospodarstvu, ali vsaj v upravi, ki je cel delovni vek žulil Marxa in komunistično navlako, je prevzel vodenje države v zelo nesrečnem obdobju, ko je nastopila svetovna finančna in gospodarska kriza. Morda bi nesrečniku lahko še kdo pomagal, a kaj ko so mu za partneje dali pokvarjenega in goljufivega Golobiča, krizo na dveh nogah-Katarino Kresal in kot vegeto, še slavnega Karla Erjavca. Ob takšnih kompanjonih neuki šarmer Borut Pahor ni mogel nič kaj drugega, kot pripelajti Slovenijo na rob katasrofe, bankrota. Preveč je polomij, da bi jih vse opisal v triletni vladavini popolnma nesposobnega Boruta Pahorja. Omenim naj pa samo eno, to je gradnjo TEŠ6. Za to nosi on največjo politično odgovornost in samo zardi te napake, ki bo Slovenijo stala toliko, da bomo v času obratovanja TEŠ6 na račun izgb, ki jih proizvaja, palčali še eno celo elektrarno. Ja plačali jo bomo vsi, vsi njegovi občudovalci in volivci. S tem ko ga bodo izvolili v drugo, bodo pokazali,da so skrajni neumneži, ki jim gasilec, mesar, mlekar, cestar, kovač, medicinski brat in še katera od populističnih vlog pomeni več, kot višji račun za elektroko s katerim so vsi, tudi tisti najrevnešji primorani plačevati njegovo nesposobnost.
    Kjub takšni polomij in 20 miljardi dodatni zadolženosti Slovenije se je zavihtel na predseniški tron. Sicer bolj po sreči, kot po pameti, saj je za protikandidata imel osovraženega Danila Tuerka, ki je prav tako plod kadrovskih laboratorijev CK ZK v ilegali.
    Kaj je počel zadnjih pret let nima smisla opisovati. Prav gotovo ni briljiral in si ne zasluži ponovnega mandata. Kljub vsemu pa naj navedem samo eno desjtvo. Borut Pahor je vrhovni poveljnik Slovenske vojske.Vsemu svetu se predstavlja kot socialist, kot socialno čuteč človek, ki rad priskoči na pomoč siromakom, v ta namen se tudi šemi in opravlja vrsto poklicev z namenom, da meče pesek ljudem v oči. O njegovi socialni čutečnsti pa nam zgovorno govori materilano stanje slovenskega vojaka, ki kljub temu, da je zapslen ne more s svojo plačo preživeti, Primoran je dvigovati socialne paketa, ali pa celo delati na črno v sosedni Avstriji. To je koriozum brez primera. Kje , v kateri državi pa vojak, ki naj brani svojo domovino in rit vrhovnemu poveljniku, mora delati v tuji državi da si zasluži dodaten denar da preživi? To je naš vrhovni poveljnik obubožane vojske. Tudi za takšno stanej je v celoti odgovoren. In kako naj predseduje državi še en mandat, ko pa v tem mandatu ni sposoben urediti plače vojakom, ki ga varujejo in ščitijo?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime