Sanjate o belem božiču? Navadite se, romantika se umika podnebnim spremembam

POSLUŠAJ ČLANEK
Kot kaže, bo tudi letos, kot večino zadnjih let, božič "zelen". Tudi v tem dejstvu se kažejo učinki podnebnih sprememb, ki so za veliko večino znanstvenikov v večji ali manjši meri posledica človekovih aktivnosti oz. industrializacije.

Ob tej priložnosti smo se nekoliko poglobili v tematiko podnebnih sprememb, ki jo v družbi pogosto spremljajo burne polemike, strahovi, pa tudi diametralno nasprotna stališča.

Kaj se dogaja s podnebjem?


Dejstvo je, da se zemeljsko ozračje od 20. let 20. stoletja naprej segreva, še posebej v zadnjih 30-40 letih. To v večji ali manjši meri kažejo povprečja podatkov s postaj po vsem svetu. Na mnogih merilnih mestih hitrost teh segrevanj nima primerjave v prejšnjih meritvah ali v paleoklimatoloških dognanjih o bližnji geološki preteklosti.

Tako je dejstvo sicer tudi, da so podnebne spremembe v eno ali drugo smer stalnica v zemeljski zgodovini. A tokrat so te spremembe še posebej hitre - 40 let je v geološkem smislu izjemno malo in zato v tem času dvig povprečnih temperatur do 1,2/1,3 °C zelo velik.

Povprečne letne spremembe temperature v zadnjih 70 letih po zemeljskih in satelitskih podatkih NASA; rdeča črta - dolgoročen trend T zemeljskega površja, modra črta - dolgoročen trend T morja; jasno je vidno povečevanje od sredine 70. let naprej.
Povprečne letne spremembe temperature v zadnjih 70 letih po zemeljskih in satelitskih podatkih NASA; rdeča črta - dolgoročen trend T zemeljskega površja, modra črta - dolgoročen trend T morja; jasno je vidno povečevanje od sredine 70. let naprej.


Določeni znanstveniki sicer trdijo, da se teh sprememb ne da povezati s človekovimi vplivi, a ta mnenja so v veliki manjšini. Uradno stališče tako ZN kot EU je, da so podnebne spremembe najmanj do določene mere povezane s človekovimi dejavnostmi. Medvladna komisija ZN za podnebne spremembe je v svojem 5. poročilu l. 2013 zaključila, da "je izjemno verjetno, da je človeški vpliv glavni razlog za segrevanje od srede 20. stoletja dalje".

Kot je znano, so se tudi na podlagi tega poročila jeseni 2015 države podpisnice Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah v Parizu dogovorile o zavezujočem cilju ohraniti dvig povprečne temperature ozračja pod 2 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem.

To v praksi pomeni, da bi se morali svetovni izpusti toplogredni plinov (CO2, CH4, NOx itd.), ki s svojimi lastnostmi vežejo velik del sončeve energije in jo s tem zadržujejo v zemeljski atmosferi (t. i. učinek tople grede), do l. 2050 v primerjavi s 1990 zmanjšati za vsaj 50 %.

Podnebne spremembe in politika


Kot ob praktično vsakem vprašanju pa seveda tudi tu trčimo ob različne interese in boj za njihovo uveljavljanje skozi politične odločitve. Dejstvo namreč je, da še vedno največji del naših potreb po energiji zadovoljimo prav s fosilnimi gorivi (katerih izgorevanje proizvaja toplogredne pline).

To velja tako za svet v razvoju kot za razviti svet; tako za transport kot ogrevanje, v manjši meri pa tudi za pridobivanje elektrike. Vsa ta industrija in dobro razvite gospodarske panoge, ki so z njo povezane, imajo seveda svojo moč in vpliv oz. svoj strah pred prestrukturiranjem.

Ta vpliv pa je po svetu različen, v Evropi imata denimo velika industrija in kapital na odločanje bistveno manj vpliva kot v ZDA. EU si je do 2050 zadala toplogredne izpuste zmanjšati celo za 80-95 % (razvitejše države so se v Parizu zavezale k višjim ciljem).

Kot vemo, je situacija povsem drugačna onstran Atlantika, še posebej od izvolitve Donalda Trumpa dalje. Ta je junija letos napovedal umik ZDA iz Pariškega podnebnega dogovora in svojo državo s tem postavil v družbo Nikaragve in Sirije. Po njegovih besedah naj bi bil pariški dogovor "slab za ameriško gospodarstvo", upoštevati pa je treba tudi, da so zelo pomemben del Trumpove volilne baze t. i. poraženci globalizacije - nizko kvalificirani (industrijski) delavci, ki so pogosto vezani na starejše tehnologije in lokalna rudna bogastva.

Bomo še doživeli beli božič?


Ob vsem segrevanju in temperaturnih rekordih, ki smo jim priča, si marsikdo zastavlja vprašanje, ali bo v prihodnosti sploh še nekaj normalnega "beli božič", ta romantična podoba časa miru in družinske sreče.

Na to vprašanje so poskušali včeraj odgovoriti tudi v ameriškem Newsweeku, kjer so za mnenje poprosili klimatologinjo. Ta je med drugim razložila, da neposredna posledica podnebnih sprememb sicer ni manj snega, pač pa seveda dvigovanje povprečnih temperatur. V skladu s tem lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti kraji v zmerno toplem pasu, ki si božič ponavadi predstavljajo kot bel, dejansko vedno več padavin dobili v obliki dežja kot snega.

Kljub vsemu beli božič v zmerno-toplem pasu ne bo povsem izginil iz naše realnosti, vendar bo v bodoče predstavljal prej izjemo kot pravilo.

Ob tem znanstvenica tudi poudari, da bo velik vpliv na življenje ljudi imelo tudi taljenje polarnega ledu ter izginjanje ledenikov in snega v gorah, od katerega so med pomladnim taljenjem odvisni tudi mnogi nižje ležeči kraji.

Ob tem si je zanimivo pogledati tudi domače podatke o snežni odeji za božič. Agencija za okolje ARSO na svoji spletni strani med drugim ponuja primerjavo kart višine snežne odeje na božično jutro od l. 1961 do 2014. Če primerjamo pogostost "belega božiča" v 60. letih in v 90. letih ali tem stoletju, je razlika seveda očitna in trend vse bolj "zelen".

Beli božič v Sloveniji skozi leta postaja vse redkejši. Kliknite za celotno interaktivno karto ARSO.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30