Sanjate o belem božiču? Navadite se, romantika se umika podnebnim spremembam

Primož Veselič
4

Kot kaže, bo tudi letos, kot večino zadnjih let, božič “zelen”. Tudi v tem dejstvu se kažejo učinki podnebnih sprememb, ki so za veliko večino znanstvenikov v večji ali manjši meri posledica človekovih aktivnosti oz. industrializacije.

Ob tej priložnosti smo se nekoliko poglobili v tematiko podnebnih sprememb, ki jo v družbi pogosto spremljajo burne polemike, strahovi, pa tudi diametralno nasprotna stališča.

Kaj se dogaja s podnebjem?

Dejstvo je, da se zemeljsko ozračje od 20. let 20. stoletja naprej segreva, še posebej v zadnjih 30-40 letih. To v večji ali manjši meri kažejo povprečja podatkov s postaj po vsem svetu. Na mnogih merilnih mestih hitrost teh segrevanj nima primerjave v prejšnjih meritvah ali v paleoklimatoloških dognanjih o bližnji geološki preteklosti.

Tako je dejstvo sicer tudi, da so podnebne spremembe v eno ali drugo smer stalnica v zemeljski zgodovini. A tokrat so te spremembe še posebej hitre – 40 let je v geološkem smislu izjemno malo in zato v tem času dvig povprečnih temperatur do 1,2/1,3 °C zelo velik.

Povprečne letne spremembe temperature v zadnjih 70 letih po zemeljskih in satelitskih podatkih NASA; rdeča črta – dolgoročen trend T zemeljskega površja, modra črta – dolgoročen trend T morja; jasno je vidno povečevanje od sredine 70. let naprej.

Določeni znanstveniki sicer trdijo, da se teh sprememb ne da povezati s človekovimi vplivi, a ta mnenja so v veliki manjšini. Uradno stališče tako ZN kot EU je, da so podnebne spremembe najmanj do določene mere povezane s človekovimi dejavnostmi. Medvladna komisija ZN za podnebne spremembe je v svojem 5. poročilu l. 2013 zaključila, da “je izjemno verjetno, da je človeški vpliv glavni razlog za segrevanje od srede 20. stoletja dalje”.

Kot je znano, so se tudi na podlagi tega poročila jeseni 2015 države podpisnice Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah v Parizu dogovorile o zavezujočem cilju ohraniti dvig povprečne temperature ozračja pod 2 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem.

To v praksi pomeni, da bi se morali svetovni izpusti toplogredni plinov (CO2, CH4, NOx itd.), ki s svojimi lastnostmi vežejo velik del sončeve energije in jo s tem zadržujejo v zemeljski atmosferi (t. i. učinek tople grede), do l. 2050 v primerjavi s 1990 zmanjšati za vsaj 50 %.

Podnebne spremembe in politika

Kot ob praktično vsakem vprašanju pa seveda tudi tu trčimo ob različne interese in boj za njihovo uveljavljanje skozi politične odločitve. Dejstvo namreč je, da še vedno največji del naših potreb po energiji zadovoljimo prav s fosilnimi gorivi (katerih izgorevanje proizvaja toplogredne pline).

To velja tako za svet v razvoju kot za razviti svet; tako za transport kot ogrevanje, v manjši meri pa tudi za pridobivanje elektrike. Vsa ta industrija in dobro razvite gospodarske panoge, ki so z njo povezane, imajo seveda svojo moč in vpliv oz. svoj strah pred prestrukturiranjem.

Ta vpliv pa je po svetu različen, v Evropi imata denimo velika industrija in kapital na odločanje bistveno manj vpliva kot v ZDA. EU si je do 2050 zadala toplogredne izpuste zmanjšati celo za 80-95 % (razvitejše države so se v Parizu zavezale k višjim ciljem).

Kot vemo, je situacija povsem drugačna onstran Atlantika, še posebej od izvolitve Donalda Trumpa dalje. Ta je junija letos napovedal umik ZDA iz Pariškega podnebnega dogovora in svojo državo s tem postavil v družbo Nikaragve in Sirije. Po njegovih besedah naj bi bil pariški dogovor “slab za ameriško gospodarstvo”, upoštevati pa je treba tudi, da so zelo pomemben del Trumpove volilne baze t. i. poraženci globalizacije – nizko kvalificirani (industrijski) delavci, ki so pogosto vezani na starejše tehnologije in lokalna rudna bogastva.

Bomo še doživeli beli božič?

Ob vsem segrevanju in temperaturnih rekordih, ki smo jim priča, si marsikdo zastavlja vprašanje, ali bo v prihodnosti sploh še nekaj normalnega “beli božič”, ta romantična podoba časa miru in družinske sreče.

Na to vprašanje so poskušali včeraj odgovoriti tudi v ameriškem Newsweeku, kjer so za mnenje poprosili klimatologinjo. Ta je med drugim razložila, da neposredna posledica podnebnih sprememb sicer ni manj snega, pač pa seveda dvigovanje povprečnih temperatur. V skladu s tem lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti kraji v zmerno toplem pasu, ki si božič ponavadi predstavljajo kot bel, dejansko vedno več padavin dobili v obliki dežja kot snega.

Kljub vsemu beli božič v zmerno-toplem pasu ne bo povsem izginil iz naše realnosti, vendar bo v bodoče predstavljal prej izjemo kot pravilo.

Ob tem znanstvenica tudi poudari, da bo velik vpliv na življenje ljudi imelo tudi taljenje polarnega ledu ter izginjanje ledenikov in snega v gorah, od katerega so med pomladnim taljenjem odvisni tudi mnogi nižje ležeči kraji.

Ob tem si je zanimivo pogledati tudi domače podatke o snežni odeji za božič. Agencija za okolje ARSO na svoji spletni strani med drugim ponuja primerjavo kart višine snežne odeje na božično jutro od l. 1961 do 2014. Če primerjamo pogostost “belega božiča” v 60. letih in v 90. letih ali tem stoletju, je razlika seveda očitna in trend vse bolj “zelen”.

Beli božič v Sloveniji skozi leta postaja vse redkejši. Kliknite za celotno interaktivno karto ARSO.

4 KOMENTARJI

  1. Lažnega papeža je postavil tisti, ki so povozili sv. Miklavža Teslo in skrili njegov patent, ki je bil darilo od Boga, da bi rešil Zemljo.
    Toda oni so ga skrili in zato se bo zgodilo tisto kar se bo moralo.
    Muslimani bodo zavzeli Vatikan in Rim, vulkani se bodo aktivirali, potresi bodo vedno močnejši in pogostejši, viharji in nevihte bodo vedno močnejše in pogostejše, morja se bodo dvignila, temperature se bodo dvignile in Zemlja bo postala pekel. To pa je tudi želja tistega, ki je postavil lažnega papeža, čeprav je gospod Benedikt XVl. še vedno živ in čeprav je ob odstavitvi Benedikta XVl. v baziliko svetega Petra v Vatikanu udarila strela. Tako, da veste, da je imel sveti Malahija prav in bo zadnji papež črni (satanov) papež.

  2. Spomnim se, da v delu Severne Primorske na meji z Notranjsko nekako v 70. letih 9 zaporednih zim sploh ni bilo snega, tako da otroci sploh niso vedeli kakšen je sneg.
    Ledenik Argentiere v bližini Chamonixa v smeri proti Švici je po neki stari fotografiji iz 20. let segal do ceste. Danes je visoko nad cesto. Ledenik Pasterza pod Glocknerjem se je stanjšal gotovo za skoraj 100 višinskih metrov, kar se v današnjih časih lepo vidi po svetlejših skalah ob obeh stranskih morenah. V 70. letih sem avgusta meseca veselo v širokih zavojih lahko smučal na triglavskem ledeniku vsaj kakšnih 300 metrov v daljino. Dandanašnji so avgusta samo še skale in majhna zaplata ledu (Zeleni sneg).

  3. Dokler ne bodo znali vsaj približno povedati, koliko prispevamo ljudje in koliko narava, teh znanstvenikov ne moremo jemati resno.

    Tudi računice tega, koliko kdo da ven CO2 so na majavih nogah. Če kurim drva imam 0, če pa premoga pa ogromno. Tu ni logike – so samo prikriti interesi industrije.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime