Sandi Koren: V nekem obdobju so bili homoseksualci v bogoslovju protežirani, a zdaj se je s tem prekinilo

Foto: osebni arhiv

Sandi Koren je duhovnik z izoblikovanim mnenjem in brez dlake na jeziku. Mariborčan po rodu, trenutno pa župnik v Mozirju in vodja Pastoralne službe v Celjski škofiji.

Ob prihajajočem dnevu reformacije smo ga povprašali o razkolu, ki je zaznamoval Cerkev, in o sodobnih evangeličanih, s katerimi se danes, z ramo ob rami, borimo za krščanske vrednote. Dotaknili smo se tudi problematike spolnih zlorab, homoseksualnega lobija in pomanjkanja močnih voditeljev v Cerkvi na Slovenskem. Grda resnica je vedno boljša kot lepa laž.

Približuje se dan reformacije. Če pogledamo, z večstoletno distanco, na vse dogodke okoli protestantizma in tudi poznejši razvoj, je imel Luter morebiti prav?

Luter je imel in ni imel prav. Luter ni bil zadovoljen s stanjem, zato je izdal 95 tez. Takrat to ni bilo nič nenavadnega, bila je običajna akademska pot iskanja odgovorov na vprašanja časa. Teza je neka trditev, ki je lahko resnična ali pa tudi ne. Tudi tisti, ki jo postavi, ne verjame nujno, da je resnična. Teza je vabilo k razmisleku, k debati. V nekem znanstvenem procesu je treba tezo razdelati in jo potrditi ali ovreči. Luter je s tezami želel vzpostaviti dialog ob problemih v Cerkvi in ta je veliko njegovih tez potrdila in priznala, da ima prav. Tudi glede zloglasne teze o odpustkih.

Zakaj v zvezi s tezami največkrat govorimo predvsem o odpustkih, ko pa je bilo tez petindevetdeset?

Luter ni kritiziral odpustkov kot takih, kritiziral je prodajo odpustkov. Tu moramo biti natančni. Odpustki so po krivici pridobili negativen sloves. Imamo jih še danes, ampak jih ne prodajamo, ker se božjih milosti ne prodaja. Tudi zdaj ob Vseh svetih lahko vernik prejme odpustek. Toda z njimi se ne trguje, kot so počeli takrat, ko so jih prodajali zaradi gradnje katedrale svetega Petra v Rimu in bogatenja nekaterih škofov.

To so bile napake, prav tako grešno življenje duhovnikov, kršenje celibata … Toda poleg teh je Luter v svojih tezah postavil tudi nekatere trditve, ki so oporekale nekaterim doktrinalnim resnicam in božjepravnim predpisom. In tukaj je šel predaleč. V Cerkvi imamo namreč cerkvenopravne in božjepravne predpise.

Nam podrobneje pojasnite razliko?

Recimo, celibat je cerkvenopravni predpis. Cerkev je v svojem pravu določila obveznost celibata za duhovnike in Cerkev lahko to nekoč tudi ukine. Ker je to predpis, ki ga je Cerkev postavila. Ubiti človeka, tudi nerojenega, pa je božjepravni predpis, zakon, dan od Boga, ker peta božja zapoved pravi »Ne ubijaj!« Cerkev zato ne more dovoliti splava. To ni v naši človeški pristojnosti. Če si katoličan in veruješ v Boga, splava ne moreš podpirati. Tudi če bi hoteli in imeli vse argumente na naši strani, ne moremo. To je božja zapoved.

Luter je določene doktrinalne resnice in božjepravne predpise zanikal. Zakramente, evharistijo, svetnike … To so bile sicer na začetku teze, ampak pozneje se je to razvijalo naprej v to, kar protestantizem danes je. Oziroma, bolje je reči, evangeličani. Ime protestanti smo jim dali mi, katoličani, ker so protestirali. Oni sebe imenujejo evangeličani, zato jih je v duhu ekumenizma treba tudi tako poimenovati.

Kje se je zalomilo, da ni prišlo do akademske razprave, ampak do razkola?

Ja, tu je točka, kjer je Luter zgrešil, pa tudi Cerkev ni odreagirala modro. Ta dialog ni bil ne znanstven ne normalen, bil je čustven, na podlagi jeze, strahu, upora, maščevanja … Potem se je vmešala še politika. Zelo verjetno Luter ne bi ustanovil svoje cerkve, če se ne bi vmešali nemški knezi. Med Rimom in Nemčijo so Alpe in to je bila vedno druga kultura in drugo razumevanje stvari. Mnogi knezi niso sprejemali papeža kot nekoga, ki je nad njimi. Drugim so se cedile sline po cerkvenem premoženju. Mnogi navadni ljudje pa so povezovali zatiranje tlačanov in revščino večinskega prebivalstva z delovanjem Cerkve. Plemiči, predvsem volilni knezi, ki so stopili na stran Lutra, tega niso storili, ker bi v pobožnosti želeli reformo Cerkve in vere, ampak ker so se s tem rešili papeža in Cerkve nad sabo, ob tem pa pridobili premoženje Cerkve in oblast, ki so si jo do sedaj morali deliti s škofi. Ob tej podpori je Luter uspeval, ni pa bil neki osamljeni jezdec v reformaciji. V okolje, kjer je deloval, so bila že prej posejana semena upora. Že prej ali v istem obdobju so delovali tudi Calvin, Hus, Melanchthon, Zwingli …

Lutrove kritike pa so verjetno imele tudi neko osnovo?

Ja seveda, Cerkev je bila odgovorna, ker je dopuščala mnoge zlorabe in ni zaščitila ubogih. To je namreč naloga Cerkve. Jezus je šel k ubogim, najpomembnejši so mu bili reveži na vseh nivojih, materialnem, telesnem, duhovnem, duševnem. Cerkev k tem ljudem ni šla in jih je mnogokrat celo zatirala in izkoriščala, postala je fevdalna, postavila se je v vlogo civilne oblasti. Velika večina škofov takrat je bila iz plemiških vrst. Kot taki tudi niso mogli razumeti navadnih ljudi. Običaj je bil, da je bil prvi sin naslednik gradu, očeta, drugi sin pa je bil določen za škofa kot npr. v Angliji, kjer je prvi sin Henrika VII. Artur bil določen za kralja, drugorojeni Henrik pa za škofa. Potem je Artur umrl in je zelo mlad Henrik VIII. prevzel prestol. In nato vemo, kaj se je zgodilo.

Če so bili vsi škofje torej iz najvišjega sloja, ni čudno, da niso imeli posluha za male ljudi. Žal je šel razkol naprej, Cerkev ni modro ravnala in ni poslušala malih ljudi, ni prisluhnila klicem po reformi, ki je bila nujna.

Kaj pa je Luter naredil narobe, za razliko od Frančiška Asiškega? Oba sta protestirala. Frančišek Asiški je protestiral tako, da se je slekel. Toda on je začel najprej spreminjati sebe. Rekel je, da je tudi on del Cerkve in da ima največji vpliv na samega sebe in torej lahko najprej in najbolje spremeni sebe in sebe priliči Bogu. To je storil, potem so mu sledili še drugi in so potem dejansko naredili v Cerkvi močno reformo z redom manjših bratov. Luter pa je šel ven iz cerkve in reforme v Cerkvi zato ni bilo. Lahko pa bi bila, če bi imel dovolj ponižnosti. Seveda pa bi jo morala imeti tudi druga stran.

Evangeličani imajo danes zelo močne točke. Imajo izjemno močno ljubezen do Svetega pisma. To nam katoličanom pogosto manjka.

Kje lahko danes najdemo skupne točke z evangeličani in kje lahko gradimo enotnost?

Evangeličani, ki so sicer razdeljeni na veliko vej, imajo danes zelo močne točke. Ne bi se osredotočil le na slovenske evangeličane. Če gledamo globalno, imajo izjemno močno ljubezen do Svetega pisma. To nam katoličanom pogosto manjka. Sveto pismo ni samo strokovna literatura, Sveto pismo je knjiga, po kateri nam Bog govori. Je božja beseda.

V zadnjih letih je večkrat videti, da katoličani kakšno stvar prevzamemo tudi od evangeličanov …

Ne toliko prevzemamo, boljši izraz je, da se od njih na novo učimo ljubezni do Svetega pisma, kar je odlično. Potem pa se od njih učimo slavljenja in to je zelo močna stvar. Potem določeni programi, kot je Alfa program. Rdečo nit imamo skupno. Evangeličani, tu imam v mislih evangeličane z vsemi vejami, so nam lahko marsikdaj vzgled v boju za krščanske vrednote. Iz ameriškega »Bible belta« (bibličnega pasu) od Teksasa proti Floridi izvirajo vsa ta pro-life in druga gibanja za krščanske vrednote. Krščanstvo je tam zelo močno. Vzhodna in zahodna obala sta liberalni in razpuščeni, ta notranji pas pa je močno krščanski. Seveda so zraven tudi katoličani, ampak prednjačijo evangeličani. V javnem življenju si upajo izpostaviti se za Boga in zagovarjati krščanske vrednote. Celotna Evropa v javnosti zanika Boga, ampak ameriški kristjani, z evangeličani vred, tega ne dovolijo, tam Bog ostaja v javnosti in ni tabu tema.

Pred leti ste se, ob ustanoviti iniciative Dovolj.je, oglasili s precej kritičnim pismom sobratom duhovnikom. Kako ocenjujete danes stanje glede obravnave spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem, smo se kam premaknili?

Moje osebno mnenje je, da smo se premaknili, in to naprej. Danes je v Cerkvi na Slovenskem zavedanje o obstoju spolnih zlorab živo, tudi škofije, vsaj uradno, imajo stvari uradno prav zastavljene. Jaz seveda ne govorim v imenu zavoda Dovolj.je, oni imajo morda tudi kakšno drugo mnenje.

Sam menim, da so se stvari premaknile. V katoliški javnosti, to je med verniki in duhovniki, so se te stvari dale v področje zavestnega. Določene stvari so se že razčistile, določeni duhovniki so dobili interdikt, to je prepoved duhovniškega delovanja, žrtve so danes v drugačnem položaju, tudi občutljivost je večja.

Absolutno moramo žrtve spolnega in drugega nasilja v Cerkvi slišati, ukrepati in jih zaščititi, zločince pa kaznovati. Paziti pa moramo tudi na to, da ne bomo ustvarili drugega sloja žrtev. Po krivem obtoženega duhovnika ali pastoralnega delavca. V Franciji so bile pred kratkim razkrite mnoge spolne zlorabe v Cerkvi, tudi s strani skavtskih voditeljev. Res si ne bi želel, da bi sedaj neki slovenski starš dvomil, ali naj otroke vpiše k skavtom ali ne.

To je noževo rezilo, po katerem je treba previdno hoditi, da po eni strani ne zapademo v zanikanje zlorab, po drugi strani pa ne gremo v, no, bom izrekel, »lov na čarovnice«. Vem, da so ta izraz mnogi škofje in duhovniki uporabili v preteklosti, ampak je bilo to še vedno v nekem kontekstu skrivanja. Jaz sem za popolno transparentnost.

Sem pa tudi za to, da vedno, ko govorimo o zlorabah duhovnikov, dodamo zraven stavek, da je 95 % ali še več duhovnikov dobrih in čistih. Če ne poudarimo tega, se v javnosti oblikuje mnenje in se pravzaprav že je, da smo pa zdaj vsi duhovniki ali vsaj večina taki. Potem se pa zgodi protirefleks med duhovniki, češ, moramo se zaščiti, se braniti, braniti sobrate … in so spet na slabšem žrtve spolnih in drugih zlorab.

Dejstvo pač je, da ne smemo dopustiti učinka nihala, da nihalo enkrat zaniha preveč na eno stran in potem spet preveč na drugo, torej v pretiravanja na eni ali drugi strani, ampak moramo ostali uravnovešeni, čim bliže resnici in jasni ter transparentni v govorjenju o tako delikatnih zadevah.

V zadnjem primeru, ki je prišel javnost, je bilo večkrat poudarjeno, da je duhovnik zelo uspešen v družinski in mladinski pastorali … kot bi bilo to neko opravičilo ali zagotovilo nedolžnosti.

Ta argument je popolnoma brezvezen. Pedofil v dobesednem prevodu pomeni nekoga, ki ima rad otroke, ampak ta izraz govori o tistem, ki jih “ima rad“ na sprevržen način. Rad je v družbi otrok in mladih, zaradi nekih svojih interesov pač, in ko nekomu nameniš čas in pozornost, pride tudi zunanji uspeh. Mladi se zbirajo okoli tebe. Ampak v Cerkvi to še ni uspeh. Uspeh je, ko nekdo sprejme Jezusa v svoje življenje in živi po tem.

Pri primeru dotičnega duhovnika misijonarja, o katerem se govori, so ti argumentu brezvezni, obstajajo pa drugi argumenti, ki morda niso. Oziroma so vredni razmisleka. Dejstvo je, da je v Afriki drugačna kultura. Baje ni redko, da se lokalna mafija spravi na kakega belca, ki ima denar (ker za njih imajo vsi belci denar), in nagovorijo nekaj družin, da bodo dobile denar, če bodo otroci rekli to in to. Tudi tamkajšnja škofija je izjavila, da on ni kriv.

Seveda pa še vedno lahko rečemo, da škofija in Cerkev morda prikrivata. Mislim, da je prav, da se gre v neki postopek. To, da je to zastaralo in da je bilo v drugi državi, je seveda samo izgovor.

Kako najti pot do resnice v tem primeru? Ne po krivem obtožiti morda nedolžnega duhovnika in niti zavrniti morebitnih žrtev, ki so že same po sebi v podrejenem položaju?

Do resnice bi morali priti tako, da se gre v eno temeljito policijsko preiskavo. Vendar vprašanje, če se v Afriki to sploh da. Tam se podkupuje na veliko, z vseh strani. Se bojim, da smo tu v nekem začaranem krogu. Tudi temu duhovniku moramo prisluhniti. Po drugi strani pa moramo, če je več kot petdeset fantov izjavilo, da jih je ta človek zlorabljal, zadevo vzeti zelo resno.

To, da se obdolženi zagovarja, da ni kriv in da žrtve hočejo le odškodnino, smo videli v praktično vseh primerih spolnih zlorab v cerkvi. Ta argument vsi uporabljajo. Seveda je lahko v tem primeru tudi resničen. Francoska televizija France24, ki je pripravila prispevek, na katerem temeljijo sedanje medijske obtožbe, ni nek obroben medij, ki bi ga lahko ignorirali kot neresnega … Definitivno pa ne gre za nobeno gonjo, vsaj v primeru našega medija ne, ampak za poročanje o resnih obtožbah s strani resnega tujega medija, prav tako pa za predstavitev cerkvenih preiskav, ki govorijo o nedolžnosti obtoženega. 

Ignorirati se ne sme, nikakor ne, osebno pa nisem dovolj pameten, da bi tu videl neki izhod. No, seveda, če ordinarij presodi, ga lahko umakne iz pastorale …

Treba je biti toliko moder, na ravni ordinarija, da morda ni najboljše, da je duhovnik v aktivni pastorali otrok in mladine. Ta duhovnik bi moral biti toliko ponižen in skromen, da bi to sprejel kot neko osebno trpljenje, če ni kriv, če pa je kriv, pa itak ve, zakaj se mu to dogaja. Če bi se meni to zgodilo, bi šel takoj k škofu in bi mu rekel, prosim, daj me takoj ven, dokler se stvari ne razčistijo.

Moj nasvet temu duhovniku bi bil, da se sam malo umakne. Če je čist, mu to ne bo problem … če je toliko pisanja zoper tebe, imej toliko pameti in pojdi v postopek razčiščevanja stvari.

Malo v šali in malo zares: sedaj, ko je vojska začela sprejemati ženske v svoje vrste, je Cerkev ostala edina samo še moška organizacija. In tukaj si najdejo zavetje mnogi homoseksualci.

Govori se o homoseksualnem lobiju v Cerkvi …

O tem konkretnem primeru ne vem nič. Je pa res, da imamo v Cerkvi problem, ki se ga zelo zanika. To je močna prisotnost homoseksualcev. Žal tudi v slovenski Cerkvi. Malo v šali in malo zares: sedaj, ko je vojska začela sprejemati ženske v svoje vrste, je Cerkev ostala edina samo še moška organizacija. In tukaj si najdejo zavetje mnogi homoseksualci. Pri nekaterih gre seveda za pravi duhovni poklic, nekateri pa imajo žal tudi druge agende. Zaradi prisotnosti teh ljudi na položajih v Cerkvi, pa tudi zaradi sramu, se o tem ne govori.

Nedolgo je nadškof Zore to zanikal v javnem pismu in pozival urednika tiskane Domovine Tina Mamića, naj mu že vendar nekdo pove, kdo so ti ljudje, ker da jih on v vseh letih, odkar je škof, še ni srečal …

Škof Zore je zanikal homoseksualni lobi, ni pa zanikal prisotnosti homoseksualcev. Nekaj razlike je v tem. Ga ne zagovarjam. Toda če lobi razume kot nekaj zelo močno organiziranega ali kot skupino, ki ima skrivne neke sestanke, in ne ve, da bi taka skupina obstajala v slovenski Cerkvi, morda tega res ne ve. Ne vem. Težko komentiram ta škofov poziv. Res pa je, da lobiji delujejo tudi neformalno, na osnovi istih interesov, nagibov, zanimanj. Si delajo drug drugemu usluge … Glede na določena imenovanja in poteze pa bi zelo težko zanikal obstoj neke oblike organiziranosti ali povezanosti homoseksualcev v Cerkvi.

Problem je, če takšni duhovniki dobijo določene odgovornosti v Cerkvi, kjer pa resnično lahko to postane problem, recimo da nekdo, ki je homoseksualec ali blizu temu, postane rektor bogoslovja. Pred časom se je to zgodilo, celo opozoril sem na to in bil ob tem napaden s strani nekaj duhovnikov. Jaz sicer opozarjam vedno od znotraj. Ne v javnosti. Nato pa se je zgodilo, da je kar nekaj bogoslovcev v tistem obdobju imelo probleme ali so celo odšli iz bogoslovja zaradi tega. Ker so bili homoseksualci v bogoslovju protežirani, njihova agenda je bila glavna in so bili, po štajersko rečeno, bolj »gor vzeti«. O tem so mi sami pripovedovali, zato si upam o tem govoriti.

Z zadnjima dvema rektorjema bogoslovja, Petrom in Romanom, ki sta vzorna duhovnika, se je to prekinilo in mislim, da je sedaj stanje veliko boljše.

Liberalni, LGBT gibanju naklonjeni mediji bi slovensko Cerkev že davno raztrgali, če ne bi imeli, tako se mi zdi, povezave z nekaterimi podobno čutečimi v njeni sredi.

Kaj bi se moralo zgoditi, da bi prišlo do nekih konkretnih sprememb v slovenski Cerkvi glede tega?

Prišlo je že tako daleč, da se o vseh vse ve, o vsem se govori, nobene tabu teme več ni … o vsem smo že vse povedali in slišali. Zdaj pa mora samo še nekdo ukrepati. Nižji kler nima nobenih pooblastil za ukrepanje, ne od Boga ne od Cerkve. Lahko le opozarjamo. Ukrepa pa lahko le tisti na vrhu. Nekdo bi moral močno udariti po mizi in takšnega močnega voditelja v slovenski Cerkvi zaenkrat še čakamo. Super bi bilo, da škofovska konferenca kot “kolektivni organ“ stopi skupaj in naredi odločilne korake. Upanje vedno ostaja.

Javno mnenje o Cerkvi je zaradi takih stvari ter zlorab že dolgo negativno. Zaradi tega mnogi sovražijo Cerkev ali pa iz nje bežijo, pa to še vedno ne pomaga, da bi se zazrli vase in nekaj spremenili. Raje še vedno govorimo o nekih rdečkarjih, liberalcih itd., ki nam to podtikajo, in ne vem kaj vse. Pa nam prav ničesar ne podtikajo. Liberalni, LGBT gibanju naklonjeni mediji bi slovensko Cerkev že davno raztrgali, če ne bi imeli, tako se mi zdi, povezave z nekaterimi podobno čutečimi v njeni sredi. To je moje mnenje.

Pred kratkim smo imeli na portalu Iskreni precej bran intervju, v katerem je fant, ki je bil pred leti odslovljen iz bogoslovja, pojasnil okoliščine svoje odslovitve. Kakšno formacijo po vašem mnenju potrebujejo duhovniki in kje so možnosti za izboljšave?

Trenutno je rektor bogoslovja Roman Globokar, moj sošolec, pred njim je bil Peter Kokotec in mislim, da je bogoslovje na zelo dobri poti. Dobre stvari delajo in se trudijo.

Moja ideja za vzgojo duhovnikov na splošno je, da bi morali bogoslovci živeti tako in to, kar bodo živeli kot duhovniki. Da bi morali biti močno vpeti v življenje Cerkve že danes. Biti soočeni z vsemi težavami in problemi v Cerkvi, pa seveda tudi z lepimi stvarmi. Ne da prevzemajo odgovornosti in naloge v pastorali, saj še niso duhovniki. Morajo pa to videti. Morajo goreti za neko pastoralno vizijo.

Jaz osebno sem se v času bogoslovja vključil v skavtsko gibanje in številne druge zunanje aktivnosti. Če bi sledil samo programu v bogoslovju, bi bil totalno zaplankan, ko bi ven prišel. In bi delal to, kar delajo mnogi mladi duhovniki danes. Bogoslužje, bogoslužje, bogoslužje, ker to se je v bogoslovju dogajalo, drugega se ni. Nato pa še stopnjujejo v predkoncilsko tradicionalno latinsko mašo, ker se jim to napačno, v pomanjkanju gorečnosti za pastoralno vizijo, primerno duhu časa, zdi edino, kar pomaga.

Te mlade fante je treba spremljati na več načinov. Veliko bolj bi se morali posvetiti tudi nekemu splošnemu človeškemu zorenju. Ne le duhovnemu, tudi čisto človeškemu, psihološkemu, čustvenemu …  Živeti bi morali, kot da so v družini, ne pa v internatu. Tudi neka ekskluzivnost bogoslovja je zgrešena. Res pa je, da je sedaj veliko bolje, kot je bilo. Nas so recimo še zaklepali, kot da smo zaporniki.

Potrebno bi bilo tudi močnejše sodelovanje teh fantov z duhovniškim zborom. Spoznati morajo svoje bodoče sobrate, ne samo par popularnih in kakšnega, ki je všeč rektorju. Morajo začutiti bratsko občestvo med duhovniki. Na škofijskem srečanju duhovnikov vedno pogrešam, da bi bili prisotni tudi bogoslovci. Duhovnikom pa je vedno lepo, ko spoznamo svoj “podmladek“, nekoga, ki bo naše delo nadaljeval. Tako se utrjuje upanje.

Kakšna je vloga Teološke fakultete pri pripravi bodočih duhovnikov in pastoralnih delavcev?

Se opravičujem, da bom tu kar kritičen. Žal je Teološka fakulteta precej oddaljena od realnosti. Tu bi moral biti »think tank«. Valilnica idej. Morala bi biti jedrna akademska inštitucija, ki vodi pastoralni razmislek. Zdaj pa mi duhovniki to sami nekaj študiramo in testiramo, kaj bi funkcioniralo … Na fakulteti tega ne dobimo in to je zelo slabo. Ravno na fakulteti bi se morali soočati z najmodernejšimi pastoralnimi vprašanji.

Vprašanje, če je kateri bogoslovec sploh povabljen, da bi prebral knjigo Božja prenova, ali pa se profesorju zdi, da je to pač ena stranska veja in dela ter uči po starem stvari, ki že desetletja več ne funkcionirajo. Se opravičujem, če sem v zmoti, in bom zelo vesel, če me tukaj postavijo na laž. Ker bi si res želel, da bi se s “konico meča“ pastoralnih izzivov ukvarjala Teološka fakulteta in jih plasirala med duhovnike že v času študija in tudi kasneje.

Preberite intervju s Sandijem Korenom na portalu Iskreni na temo pastorale, ki se je v sodobni Cerkvi znašala v slepi ulici.

30 komentarjev

  1. Spet ste napisali en članek, ki v cerkvi ne bo ničesar razčistil, bo pa nasprotnike cerkve spet obilno nahranil. Pri nas se itak ve, da so v cerkvi sami pedofili in posiljevalci, aktivni kristjani, razni animatorji gredo tja itak samo zato, ker jim diši sveže meso. Upam da ste razumeli, da karikiram. Kaj ne bi raje pisali o tem, kaj hoče doseči gospodična Kovač, zakaj je afera fotopub povsem izginila iz javnosti, zakaj je Smodejeva prijateljica Vrečko lahko celo govornica na državni proslavi. Zakaj je zdaj novinar Nejc Krevs, ki je bil poslan k Vrečkovi in Smodeju, da napravi intervju, pravzaprav porinjen k Smodeju. Lojze Peterle je na konkretnem primeru nakazal, kako ozadja delujejo, ko je dobil identično trditev in vprašanje v lokalu oddaljenem sto kilometrov eden od drugega. Razpišite se o tem, če vas to seveda sploh zanima.

  2. Intervju, ki je vreden ponovnega branja.
    To ni sporočilo za novo blatenje, kakor napačno ugotavlja nek komentator, to je sporočilo, da slovenska cerkev raste z novo generacijo duhovnikov v pravo skupnost, ki razume kaj so božje (obče naravne) postave.
    Taki duhovniki, ki so jasnega razuma, ki hkrati iščejo pot k večni resnici in navdihujejo laike so najboljši kvas in odgovor izrojenim idejam, ki jih v odprti družbi naplavljajo posamezniki vsak dan.

    • Ne počutim se dobro med ljudmi, ki v cerkvi vidijo samo slabo. Skoraj ni dobrih zgodb, čeprav vemo, da brez požrtvovalnih duhovnikov tudi našega naroda ne bi bilo. Komu koristi obnavljati stare zaključene zgodbe? Se vam ne zdi, da je duhovniški poklic tako umazan, da nikoli več ne bo deležen spoštovanja. Duhovnik, ki rad dela z mladimi; kaj ni bil tudi tukaj postavljen dvom, kaj pa če… ima kakšne druge interese. Kaj ti pomaga z jasnim razumom iskati pot k večnim resnicam, če te nihče ne jemlje zares. Na koncu si sam sebi namen, svet pa gre svojo pot.

    • Se strinjam.
      V eni zadevi se ne strinjam z intervjujancem: namrec, da « celotna Evropa zanika Boga ».
      Vera ni nekaj, kar bi moral posameznik kar naprej imeti na tapeti. Imas ali nimas, zivis ali ne zivis v skladu, ni pa potrebe v javnosti kar naprej « evangelizitat » in pokristjanjevat.
      Nemska Merkel je bila hcerka evangelijskega pastorja in se je to cutilo, ni pa se o tem govorilo. Predsednik Steinmeier je deklariran kristjan, ob bozicu redno bere v cerkvi nagovor. Tako, da ni tako brezbarvno, kot bi si kdo mislil. Po moje je bolje kot v Bible beltu, kjer se deklarirajo v eno, delajo pa v drugo. Ce se ze bere Biblijo, potem jo je treba tudi spostovat kot kodex

      • Prav zaradi vzvišenosti in navidezni usposobljenosti je takemu navideznemu intelektualcu potrebno priporočiti trikratno branje. Taka vzvišenost je pripeljala fo norenja Krašovca ki je sledil Manonu, pa še kakšnega podpornika SDS bi se našlo, ki je svojo prijateljico vedno in redno preko NSI porival v državne službe, kot sposobno.
        Bo treba čistit in se očistiti take oholosti, nova generacija vernikov in tudi starejših, ki razumemo, kaj je vera, ki ni vezana na pušco za uživanje to ne pričakuje, ampak zahteva.
        Zato je treba nehati s tako vzvišenostjo in prepričevanjem kako moramo verniki biti poslušni in pokorni predstavnikom tega sveta. Osebki, ki predstavljajo Cerkev, so samo osebe, ki bodo šele z izpričevanjem vere dobile tisto karizmo, kar vernim duhovnikom in škofom pritiče. vse ostalo pa gre v dnevno pozabo in pogubo.

      • mihec, ampak to tu brezveze razlagate, ker nas samo nekaj najbrže ve, na koga tu, razen izrecno omenjenega, še ciljate. Se pa z vami strinjam.

  3. Slovenska RKC je imela skozi vso zgodovino tisoče odličnih duhovnikov, ki so vzgledno opravljali svoje poslanstvo ter skrbeli a kulturni dvig naših prednikov Slovencev, za ohranitev slovenskega jezika. Naj bo tako tudi vnaprej.
    Kandidate za RK duhovnike, ki ne zmorejo na neoporečni višini opravljati svojega izbranega poslanstva – naj se pač ne pripusti v aktivno opravljanje verske službe.
    Tu pa res ni nobenih dilem.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan

  4. Če kler prištevamo k desnici, potem je zanimiv predvsem tale fenomen. Zelo rad se ukvarja z preteklostjo ostalih in njihovimi grehi, ne zmore pa lastne refleksije. Veste, osebno sem bil na podlagi študije, ki sem jo imel priliko videti, resnično fasciniran, nad kontradiktornostjo Slovenskega klera. Kdor želi, zlahka najde v arhivih koliko vsega so našli ob določenih kopanjih ob stolnici, ki je včasih stala bližje Ljubljanici, pa na mestu, kjer je danes tržnica v Ljubljani in malce višje kjer je danes vzpenjača. Ogromno abortusov, namreč. Če vas zanima od kje izvira tista peticija ” tržnice ne damo, ” ko so hoteli pod njo zgraditi garažno hišo, potem je, po mojem mnenju, razlog na dlani. Vse tiste gospe so silno pobožne. Ne želijo si, da bi tamkaj kopali, verjetno. Namreč ogromno veselja so včasih imeli cerkveni možje.
    Homoseksualnost pa je daleč od tega, da bi bila izkoreninjena. Samo poglejte spet novi primer razkritja duhovnika Š’o’mna. Kljub pričam in dokumentirani objavi FRANCE24 televizije, Cerkev zanika in odklanja odgovornost.

    • Ker “uros.samec” ne navede javno, zgodovinsko-znanstveno verodostojnega vira – lahko vsakdo od Vas beročih najde izraz za moralni nivo njegovega pisanja.
      Razni trivia mediji seveda niso strokovno-znanstveno verodostojen vir.
      Razlogi za nasprotovanje kopanju za razne “garaže” na prostoru tržnice pri stolnici v LJ so seveda – splošno znani: statika obstoječih stavb, bližina reke in stari grobovi v zemlji pod asfaltom centralne tržnice. Itd. itd.
      Vse ostalo so le do RKC zlonamerne spekulacije.
      Na vseh starih pokopališčih je tudi veliko grobov ob rojstvu umrlih otrok, ji so bili pokopavani normalno. Zunaj obzidja pokopališč pri cerkvah so bili pa pokopavani verjetno le samomorillci in podobno. Kdor o tem res kaj ve – naj to pač – napiše.
      Soočenja z “urosem.samcem” se seveda – nič ne bojim, zakaj pa dela javne objave, če ne prenese reakcij nanje. Mar ne ?
      L.r.
      vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan

    • Statika, ja, pa kaj še? Proti gradnji je bila izključno desna sfera, z gospodom ALEŠEM PRIMCEM, zanimivo kaj, pa gospodom ministrom Turkom seveda, pa Ljubljansko nadškofijo, civilna iniciativa pa Ljubljančanov ni vprašala, kar sami so uzurpirali naš glas. Minister tistih časov, ta glas veleuma, ki nas utruja z svojimi mislimi kar naprej, je izjavil da Ljubljančani radi čutimo tisočletje zgodovine pod nogami, kar je retardizem brez primere. Vsi spomeniki pod tržnico, torej prejšnja stolnica, pokopališče, mestna vrata, itd, vse je v vrhunskem arheološkem stanju in bi bilo lahko vsaj delno vsem na ogled. Če nekaj vidiš, lahko uživaš v tem, ne pa da po tem hodiš. In le par korakov stran je garažna hiša Kapitelj, toliko o statiki.
      Sami so spodbudili ” natolcevanja ” kot trdiš ti, namreč nobenega dvoma ni, da je spodaj nekaj, kar Cerkev noče pokazati, zato pa je bila tako proti.

  5. Dodajam pa, da je Cerkev ogrodje družbe, tako zelo pomembno, da nič ni primerljivo z njo. Do te institucije imam globoko spoštovanje, nobenega dvoma ni, da je bila večkrat v zgodovini gonilo napredka, da ima izjemne zasluge na področju opismenjevanja, hranjenju zapisov, da je bila ves čas velik mecen umetnosti, da so se znotraj nje razvili najlepši umetnostni slogi človeštva, da je postavila najbolj čudovite zgradbe sveta. Kdorkoli je kdaj že stal v Chartresu, ve, o čem govorim. Tudi pri nas je kar nekaj biserov, od čudovite knjižnice v Stolnici z Langusovimi freskami, pa izjemne Sv Trojice v Hrastovljah, pa npr Sv trije Kralji v Slovenskih goricah, Stična , itd… Zaradi teh prekrasnih spomenikov arhitekture in podajanja utehe verujočim, je potrebno ločiti Cerkev od tistih, ki jih predstavljajo. Pomembno bi bilo, da bi ti začeli razumeti, da je nastopil nov čas in da morajo Cerkev drugače približati ljudem. Morajo jim iti nasproti.

  6. ŠALA
    Meni se zdi, da je ni vere in cerkve, ki bi tebe odvadila domnevno hinavskega klobasanja neumnosti. Pusti čisto OK RK Cerkev pri miru, ker takointako nimaš nič z njo in se raje loti npr. tistih iz FOTOPUBA in z njim povezanih polit strank. Bo dosti več tebi ljubega ogabnega gradiva.Mar ne ? konec ŠALE
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan

    • Kdo pa misliš, da si ti? V življenju nisem stopil v tisti pajzl, nisem pristaš takšnih prostaških zabav, kaj šele ponočevanja, več kot pol življenja preživim v bolnicah, ti bedak. Ti boš meni o klobasanju in hinavstvu ? V ogledalo se poglej. Cerkva in katedral po Evropi sem videl in obiskal več kot ti sploh veš za njih in v vsaki sem neznansko užival. Nisem veren a sem v vsaki od njih občudoval kaj je bil zmožen človek storiti za slavo Boga z resursi in znanjem, ki so bili takrat na voljo. Kdo si ti, da boš ti meni govoril kaj imam ali nimam s cerkvijo? Odlične sogovornike sem našel med patri, menihi, župniki, tudi z bivšim nadškofom Uranom sva večkrat klepetala, med oddihom v istih toplicah. To so bili vsi preposti ljudje, topli in skromni, ( posebej nadškof Uran ) pripravljeni na odkrit in prijazen pogovor, ne glede na mojo vernost ali nevernost. Kdo pa si ti? Mali niče, prevzetnost in hvalisanje sta tvoji glavni kvaliteti. Pa nesramnost, žaljenje, dikreditacija. Imaš se za nekaj več, pa nisi recimo nadškofu Uranu do gležnjev. Še več, on se s takšnim stremuhom kot si ti sploh ne bi pogovarjal. On ne mara takšnih ljudi v Cerkvi.
      Ti niti mimo Človeka nisi šel, kaj šele, da bi vedel kaj to pomeni.
      O zadevi, ki jo omenjam je virov kolikor hočeš, le vsi so zate trivialni. Cerkev mora nehati dajati zavetje tistim, ki so grešili. Ali še bolje, ukine naj celibat, pa bo težav nemudoma konec. To vedo vsi in to je čisto naravna resnica.

      • Samec, sedaj je “Svoboda” in res ni potrebno, da bereš Domovino, kaj šele, da smetiš po komentarjih na Domovini. Če kdo od vseh, ki tukaj komentiramo, potem si ti najbolj nasilen in nesramen komentator.

      • Samec, kdo pa tebi ateistu daje pravico, da boš Cerkvi diktiral, naj ukine celibat? Raje diktiraj svojim komunajzlom, naj prenehajo krasti, lagati in tlačiti slovenski narod s svojim bolnim sovraštvom in željo po več ih privilegijih za svojo elito. Jaz, katoličanka, sem izrecno PROTI ukinitvi celibata in o naši Cerkvi bomo menda imeli besedo zvolj njeni pripadnimi, al pa nam boste pezdeti z svobodnjaškimi dekreti po novo pisali tudi cerkvene zakone???? Prosim, da se opravičite in s tem sovražnim vpletanjem v zadeve vernikov prenehate. Sicer pa vam želim okrevanja, ker katolik tudi sovragu ne želi zla! In takovam jaz želim zdravja, telesnega in mentalnega!

  7. “Bogoslužje, bogoslužje, bogoslužje, ker to se je v bogoslovju dogajalo, drugega se ni”. Vedoč, da Cerkev dela bogoslužje in bogoslužje dela Cerkev, je ta izjava izraz popolnega nepoznavanja zakramentalne teologije. Vse ostalo, kar je izpostavljeno kot pomembno za pastoralo, je dejansko zgolj postranskega značaja.
    “Nato pa še stopnjujejo v predkoncilsko tradicionalno latinsko mašo, ker se jim to napačno, v pomanjkanju gorečnosti za pastoralno vizijo, primerno duhu časa, zdi edino, kar pomaga”. Skrb za bogato in dostojno liturgijo, je izraz pomanjkanja gorečnosti za pastoralno vizijo? Če smo iskreni, je pokoncilsko maševanje marsikdaj veliko bolj podobno teatru in izraža samopromocijo duhovnika.

    “Vprašanje, če je kateri bogoslovec sploh povabljen, da bi prebral knjigo Božja prenova”. Upam, da ne, ker knjiga ni vredna papirja na katerega je natisnjena. Za spoznavanje, kaj je drugi Vatikanski koncil dejansko rekel o potrebni prenovi Cerkve, je bolj koristno, da bogoslovci začnejo študirati koncilske dokumente v izvirniku in ne nekih kvazi pastoralnih knjig.

  8. Za lahko noč vsem
    – nobena juha se ne poje tako vroča – kot se skuha.
    Tisti POST-ZAPIS “urosa.samca”, kjer piše o nekakšnih “abortusih” pa sem seveda – skopiral.
    Zdi se mi, da človeku pod vzdevkom “uros.samec” pisanje na ta portal
    povzroča – nekakšne težave: slabo sprejema nestrinjanje koga –
    s tistim kar on napiše.
    A to – kaj kdo napiše je stvar pač tistega, ki kaj napiše.
    Vidim, da ima mnogopisoči tu “u.k” težave zdravjem in rahle živce in občutljiv ego.
    Zavnaprej mu ne bom repliciral.
    Če bo pisal res kaj čisto nesprejemljivega
    – bom na njegove takšne zapise opozoril redakcijo.
    Čudi me le, da se ne vtika kritično tudi v druge vere
    npr. v ISLAM, V PRAVOSLAVJE ITD.
    ZAKAJ
    LE V NAŠO SLOVENSKO PRAV ok RKC ?
    Toliko.
    L.R. JanezKepic-Kern

    • Sam imam skopirane vse tvoje žalitve, ne le meni, temveč tudi @ Rasputinu pa @ Frideriku. Tako ali tako trdiš, da smo ena in ista oseba in dodajaš debilizem, da sem star 70 let. Tematika, ki jo omenjam je razburila javnost približno 10 let nazaj in se je kar nekaj pisalo o tem. Seveda, zgolj ” trivialni ” ali še drugače osrednji mediji. In nobenih laži ni tule, šlo je za ogromno število mrtvih, še nerojenih otrok. Glede na tisto dobo, v katero bi ti odlično spadal, glede na dejstvo, da je šlo za cerkveno zemljo, je vzniknila teorija, kako je do teh pokopov prišlo. In ker poznam osebo, ki je sodelovala pri arheoloških izkopavanjih, ti lahko povem, da to sploh ni tako osamljen primer pri nas. Župniki, škofi, tudi patri, menihi so radi grešili in hkrati grehe drugih kaznovali. Samo pomislimo, koliko ljudi so skurili v imenu Boga. Le tu in tam se pojavi resnični Božji pastir, ki le s toplim pogledom, preprosto besedo in naravno prijaznostjo prebudi v človeku tisto najboljše. Tak je bil nadškof Uran. Zato so ga tudi pozvali k odstopu. Ni bil dovolj cerkvenjaka. Recimo, ni bil dovolj podoben tebi. Samovšečen, poln samohvale in obsodb do drugih. Takšne nadškofe bi Cerkev morala imeti, da bi lahko preživela v 21 stoletju. Sprejemanje, razumevanje, milost in odpuščanje. Vse to, pa je tebi tuje.

  9. Ta članek je spet en modernistični podn. Edino kaj avtor članka pove je, da je potrebno uničiti edino pravo katoliško liturgijo ( to je tradicionalna latinska maša, za tiste, ki ne veste ).
    Edina rešitev za Cerkev je, da se vse moderniste nažene in to tako iz Vatikana, kot iz zadnje podeželjske župnije.

  10. Še malo, pa se bomo stepli med seboj. Kdor ima rad latinske maše, pa naj jih ima. Pravzaprav bi bilo tudi meni všeč, da mi kdaj pa kdaj ne bi bilo treba gledati župnika, utrujenega od vsega hudega, kar mora dan na dan požreti, v obraz. Kdor rad maha z rokami in na tak način slavi Boga, pa naj. Kdor rad gospodov dan proslavi na tak način, da rad kaj pametnega prebere in in tudi kaj pametnega napiše, po svojem mnenju pač, pa naj. Že pokojni pater Žužek je rekel da je obisk maše vsako nedeljo cerkvena zapoved, ne božja. Je pa res, da ob obisku maše lažje srečaš somišljenike, včasih naletiš na kakšnega sodelavca, ki ga tam nikakor ne pričakuješ.

  11. Kakšna beda.
    Nadškof Zore, da piše uredniku Mamiću, da naj mu pove kdo so faloti, ki onečaščajo Cerkev…
    Mizerija par excellance brez primere.
    Pod katerim škofom v Ljubljani se je dogajalo, se je protežiralo homoseksualce medtem, ko je stotine in stotine slovenskih mamic, ki definitivno izginjajo s scene črnih rut ,krčevito in milostno s tresočimi ustnicami presunljivo molilo za nove duhovniške poklice…
    Mater bi jih z gorjačo čez hrbte, te drakonskosvinjske protežatorje! Zore pa, bogi kakor je, nič ne ve…Kako enostavno je imeti Ljuctvo ali lastno čredo ovac za bedake ?
    Vrbci čivkarijo že leta po grmovju, veliki nadškof pa pojma nima…plaha-plaha…
    Vsaj primopredajo z Rodetom bi bil lahko opravil kot se šika, pa bi bil kaj zvedel. Je pa visokoverjetno res, da Rode v svoji deviški knjigi nadčistega življernja ne piše o drugo in tretjerazrednih temah, sploh pa o Lazarističnih, ki prebijajo vse plafone…
    Ojoj. Prejoj.
    Še bo hudo.

  12. Hvala . Sandiju za pogum, da je spregovoril. Že pred cca tremi leti je dejal, da bo hudo, ko bo enkrat počilo. Srčno upam, da se mu zaradi tega, ker je bil kritičen do bogoslovja in nadškofa ne bo kaj hudega zgodilo.
    Še moje mnenje po črto. Problemi v Cerkvi do dolgoletni in predolgo jih niso reševali. Cerkev ne more biti pričevanjska in ne more biti privlačna, če je v njej preveliko mnoštvo kontaminiranih grešnih oseb in grešnih struktur. Očiščenje je potrebno, a to bo dolg proces, ki gotovo ne bo tekel po človeških predstavah in merilih, pričakovanjih. V Cerkvi bo več poklicev in novega življenja, ko se bo vzporedno zgodilo tudi globinsko spreobrnjenje. Molimo za Cekrev in za vse, ki jim je zaupano njeno “soupravljanje”. Vemo in verujemo, da jo vodi Sveti Duh, na Zemlji pa ima nekaj sodelavcev. Da bi bili le-ti zdravi in Bogu vdani!

Komentiraj