Samorefleksija na desnem polu res pomeni prihodnost brez Janeza Janše? NSi potenciala za vlado z njim ne vidi več

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Z drugim krogom lokalnih volitev prihodnjo nedeljo se sklepa mega volilno leto, kakršnega v Sloveniji še nismo videli in ga verjetno še zelo dolgo tudi ne bomo. Zmagovalka leta je gotovo levica, saj so zmagali na treh od štirih volitvah oz. referendumih. Če dodamo še lanski referendum o vodi, je leva prevlada še bolj očitna.

Kljub boljšemu, a precej zamolčanemu rezultatu desne sredine na lokalnih volitvah pa je na nacionalni ravni njihov položaj dokaj zaskrbljujoč. Zato so v Novi Sloveniji z njenim predsednikom Matejem Toninom na čelu pozvali k samorefleksiji. Slednje je odmevalo, ko je Tonin po seji izvršnega odbora stranke gostoval tako v oddaji 24ur zvečer kot tudi v Odmevih, kjer je spregovoril o pogledih svoje stranke na prihodnost slovenske desne sredine.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1596978751388397569

Za izhodišče je vzel na preteklem trojnem referendumu ponovno izražen problem, da se volivci odločajo izključno na podlagi za/proti Janezu Janši. Ta se je na Twitterju odzval in NSi napovedal "životarjenje pod 10 %, če ne bodo izpolnjevali tega, kar obljubljajo".

V obeh oddajah mu je Tonin pritrdil. Z izrazito samokritičnostjo, za primer katere je navedel napačno obravnavanje zadev glede ministra Andreja Vizjaka, STA-ja in imenovanja tožilcev, je napovedal spremembe. Kljub dobrim argumentom, kandidatom in programom desna sredina vedno znova izgublja. Nekaj je torej treba spremeniti. O tem so že razpravljali na odboru. "So stvari, na katere imamo vpliv, in so stvari, na katere nimamo vpliva. Zagotovo se ljudje kot taki ne bodo spremenili. Zagotovo tudi nimam vpliva na to, kaj bo storil Janez Janša, in to niti ni naša stvar. Je pa naša stvar, kaj bo naredila NSi". To je dejal glede prihodnosti sodelovanja z Janšo in SDS.

"Političnim veteranom" je na neki točki potrebno reči ne. Zato je napovedal, da NSi ne bo več sodelovala v vladah z Janšo na čelu, z SDS pa. Janša se je na to odzval v spodnjem tvitu, na katerega mu ni ostala dolžna bivša predsednica NSi in do Janše ena najbolj kritičnih desničarjev Ljudmila Novak. S tem je tudi požela veliko pozornosti v medijih. Tonin je poudaril tudi ključen pomen močne desne sredine, saj trenutno levi pol obvladuje prav vse funkcije v državi, kar je škodljivo za demokracijo. Vendar pa si želi, da volivci razumejo, da "glas za NSi ni glas za Janeza Janšo, ampak glas za močno desno sredino".

https://twitter.com/LjudmilaNovak/status/1597569588966793216

 

V obeh oddajah je bil predsednik NSi vprašan tudi, ali je Anže Logar tisti, s katerim bi Nova Slovenija poenotila in okrepila desnico. Odgovoril je zgolj s tem, da je bistveno, da desna sredina v Sloveniji začne zmagovati, kar bodo dosegli s sodelovanjem. Spomnil je, da je desnica na referendumih pogosto zmagovala, ko je nastopila enotno.

https://streamable.com/k9jjmj

Veliko različnih pogledov


Na fiasko desne sredine so se po nedeljskem referendumu odzvali tudi drugi.

Pri predlagateljici zakona SDS vidijo glavni problem za rezultate nejasno poročanje o vsebini zakonov, kar se tiče referenduma, sicer pa na splošno spodbujanje sovraštva do njihove stranke, kar je še posebej poudaril Branko Grims, ki je dejansko, ne pozabimo, pred tedni bil fizično napaden. Med drugim je že v nedeljo naštel: "neposredne grožnje s smrtjo članom SDS-a; grožnje in pljuvanja na opozicijske, desno usmerjene, poslance pred parlamentom; napadi na redke preostale od vlade in vladajoče koalicije še neodvisne medije; popolno podrejanje osrednjih medijev vladajoči ideologiji; vse bolj prisotne različne druge oblike omejevanja svobode govora, lepljenje nalepk 'prepovedan vstop za SDS'".

Matej Avbelj je v svojem komentarju za Finance bliže mnenju manjše od dveh parlamentarnih strank. Sicer priznava kritiko levice, ki jo je dostikrat slišati v SDS, vključno z levim monopolom v vseh porah družbe in z dediščino totalitarnega režima, vendar opaža pri desnici veliko število strelov v koleno: "Slovensko desnico je politično potopilo še povsem nepotrebno trmoglavljenje, nepripravljenost prisluhniti drugačnim stališčem celo v lastnih vrstah, absolutno prepričanje o svojem prav in zato, jasno, gotovo zmotnost drugih, ki so nesposobni, spolitizirani, pokvarjeni ali pa vse troje hkrati. Pri čemer to velja tako za institucije te države kot za ljudi, volivce in volivke, ki vse to slednjič pozlatijo. Tak politični odnos ne more biti nagrajen".

Tudi manj kritični pogledi


Nekoliko bolj optimističen pogled je predstavil Žiga Turk. Poraze desnice ne vidi kot nič drugega kot to, kar v Sloveniji poznamo že 30 let.

"Da smo referendume izgubili, ni kakšna posebna katastrofa. Če drugega ne, smo videli, da volitve in referendume izgubljamo tudi v primeru, da imamo na Kolodvorski menda svojo oblast. Z drugimi besedami, ena lastovka ne prinese pomladi. En direktor tudi ne.

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1597500643354501121

Relativno je tudi, kako globoko je 'desna sredina' padla po teh referendumih. Kaj pa je pravzaprav novega? Predsednika republike še nikoli nismo izvolili. Predsednika vlade smo izvolili dvakrat. Samo en štiriletni mandat je desna sredina izpeljala v dvaintridesetih letih. Predsednika vlade smo imeli svojega četrtino časa. Temu primerno je ekipirano tudi ustavno sodišče. Sodnike predlaga predsednik republike, izvoli jih parlamentarna večina. Politično."

Glede na to, da ni bila desnica še nikoli tako blizu zmage na predsedniških volitvah kot letos, da je enega od treh referendumov podprlo več kot 40 % volivcev, da sta obe parlamentarni pomladni stranki aprila povečali število sedežev v parlamentu in da so bile lokalne volitve najmanj izenačene, če ne boljše za desnico, se zdi, da Turk ni ustrelil mimo. Gre zgolj za veliko število zaporednih volitev, na katerih bi levica zmagala tudi, če bi bile edine v v letu.

Na podobne zadeve je opozoril tudi predsednik Slovenske ljudske stranke Marko Balažic, ki se je Toninu kot gost pridružil v Odmevih. Med drugim je opozoril tudi na večjo izbiro na desni strani, kar je pomik v pozitivno smer, konkretno kot uspeh svoje stranke pa je navedel tudi kulturno soočenje mnenj v kampanji, pri čemer so se resnično odrezali dosti boljše kot denimo predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je bila kot predstavnica aktualne leve vlade agresivna in žaljiva.

Igor Lukšič: Glavni problem desnice je njeno obnašanje (in, kakopak, Janez Janša)


Z nasprotnega pola je stanje na desnici v ponedeljkovi oddaji Faktor analiziral tudi dr. Igor Lukšič. Kot je sicer za levi pol značilno, je glavni razlog za poraze na desnici vselej Janša, pa tudi zanemarjanje interesov urbanega prebivalstva ... "Problem vlad Janeza Janše je, da ko pride na oblast, se vedno obnaša, kot da je to večinska oblast. Desnica, ko pride na oblast, bi morala razumeti, da je treba kolaborirati ali pustiti malo več svobode urbanemu svetu," pri čemer je mislil na javno napadanje izraze urbane kulture, kot je LGBT. "Če bi se slovenska desnica in Janez Janša poskušala obnašati, ko je bila na oblasti, da je država malo širša od stranke SDS, potem bi se lahko tudi oni kvalificirali kot zmerna oblast, ki Sloveniji ne bi šla tako na živce, kot ji gre zdaj."

Preberite še uredniški komentar: Volivci dali Golobu absolutno oblast. Desnica pa od poraza prek poraza do končnega poraza


Sodelujte v anketi o prihodnosti desnosredinskega političnega pola:

Kako ste zadovoljni s politiko desnosredinskih strank? Kdo so najprimernejši voditelji desne sredine za prihajajoče obdobje? Je čas, da se Janez Janša politično upokoji?

Podajte svoj pogled v naši anonimni anketi:

Create your own user feedback survey



Preberite še uredniški komentar: Volivci dali Golobu absolutno oblast. Desnica pa od poraza prek poraza do končnega poraza
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Mojca Šetinc Pašek z udarnim poročilom o financiranju stranke SDS. Bo komisijo v nadaljevanju sploh še vodila?
  • 07. 11. 2023
Hajdinjak: Zaradi pritiskov se ni dalo več delati. Tonin s prstom kaže na »zanimivo kombinacijo« med SDS in Svobodo
  • 07. 11. 2023
Od samostojnosti in enotnosti do okopavanja vedno manjšega vrtička. Bodo vstali iz megle irelevantnosti?
  • 29. 12. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja