Samodanijanševci so se sami osramotili kot še nikoli – Kdor drugemu jamo koplje…

Vir zajema slike: Oddaja Odmevi, MMC RTV SLO
Dva dni smo v vseh medijih poslušali izjemne kritike na račun pisma Janeza Janše evropskim voditeljem. Čeprav se je takoj videlo, da ne kritični novinarji ne kritični politiki o zunanji politiki ne vedo veliko, pa si česa takega, kar se je zgodilo sinoči v Berlinu in drugih prestolnicah ni predstavljal nihče. Razen morda samega Janeza Janše. Inteligentnega starega lisjaka, ki je mogoče tudi hote osmešil vso opozicijo in vse vladne koalicijske partnerje. Zato, ker so padli na limanice. Ne na limanice Janeza Janše, ampak limanice novinarjev.


Posnetek komentarja Tina Mamića je na voljo na koncu prispevka.



Slovenski vsevedi


Ko so novinarji za komentar na pismo vprašali po evropskih prestolnicah, ni nihče dal nobene izjave. Največ, kar je bilo rečeno je bilo rečeno s strani Angele Merkel, v imenu predsedujoče EU: o tem bomo govorili jutri. Česa podobnega v Sloveniji ni bilo. Vsi so takoj vedeli, kaj pismo pomeni. Vsi so takoj to tudi povedali. Vsi politiki, vsi vladniki in vsi novinarji. Vedeli so celo vnaprej, kakšen odmev bo pismo dobilo v Bruslju in Berlinu.  Evropska poslanka in nekdanja dolgoletna evropska dopisnica TVS iz Bruslja je pismo označila za “sramoto”.

Več let sem delal kot zunanje-politični novinar, dve leti sem tudi delal za Evropsko komisijo v Luksemburgu in Bruslju, zato si predstavljam, da nekaj vem o delovanju EU. A vendarle si, na vprašanje v oddaji Faktor nisem upal niti približno napovedati, kakšen bo uspeh pisma. Zato sem odgovoril, da ima menda ja slovenski premier pravico, da pred svojimi kolegi izrazi svoje mnenje. Zunanja politika, zastopanje države, je premierjevo osnovno delo, za katero ni treba vnaprej iskati soglasja pri koalicijskih partnerjih in opoziciji. Tega ne počne nihče na svetu.
Pismo Janše s pozivom, naj evropski voditelji poiščejo sporazum z upirajočima se Poljsko in Madžarsko, ki so ga ostro obsodili ne le opozicija in novinarji, ampak tudi politiki iz Desusa, SMC in NSi, se je izkazalo za velik zunanjepolitični uspeh.

»Sramota« postane zunanjepolitični uspeh


Pismo Janše s pozivom, naj evropski voditelji poiščejo sporazum z upirajočima se Poljsko in Madžarsko, ki so ga ostro obsodili ne le opozicija in novinarji, ampak tudi politiki iz Desusa, SMC in NSi, se je izkazalo za velik zunanjepolitični uspeh. Ne le, da ni doživelo nobenih burnih odzivov, o katerih je TV Slovenija govorila dva dni, vendar ni navedla nobenega primera. Janša je bil eden od peterke voditeljev, ki je nagovorila 27 voditeljev držav EU na izjemno kratkem evropskem vrhu.

Istočasno, ko so slovenski politični prvaki v studiu TVS pljuvali po Janševem pismu, je Angela Merkel, ki je tudi slovenskim zunanjepolitičnih “ekspertom” ni treba posebej predstavljati, Janši dala za pismo – pohvalo. In povedala, da bo Janša v komisiji EU, ki bo skušala najti skupni jezik med Brusljem ter Poljsko in Madžarsko.



Danes bi vsi politiki, tudi tisti iz vladne koalicije, ki so obsodili pismo, ga označili kot zasebno in osebno, ali celo rohneli, da se bodo o tem “že še pogovorili”, najraje preklicali te izjave, saj so se pokazali kot popolni nevedneži. Namesto, da bi se preden so dali izjavo, posvetovali s svojim partnerjem, predsednikom vlade, so raje udarili na prvo žogo. In si zlomili nogo. Osramotil jih ni Janša, ki je vse obširno pojasnil že prvi dan medijem, čeprav ti tega niso posredovali naprej, ampak jih je osramotila Angela Merkel.

Vic je vic, ne pa rek


Star rek pravi: “Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.” Čeprav mnogi rečejo tudi “Kdor drugemu jamo koplje, je sam svoje sreče kovač” pa to ni pregovor, ampak njegova parodija. To je samo vic. Kar tudi samodanijanševci danes zelo dobro vedo.

Če polpismen levičarski politik ni razumel vsebine pisma in ne pozna bruseljskih razmerij moči, lahko to še nekako razumemo. Če tega obojega ne razume neizobražen novinar, ki ima za cilj propagiranje levičarskih idej namesto poročanja, je tudi to nekako logično.

Vprašanje pa je, kako da pisma in okoliščine trenutno najpomembnejše teme EU, niso razumeli dolgoletni evropski poslanci. Ki so za spremljanje politike zelo dobro plačani in imajo kot strokovno podporo vsak svoje tri asistente.

Sinočnja lekcija je bila izjemno poučna za vse slovenske politike, ki tako radi povedo, da nimajo enakega mnenja kot Janez Janša. Če lahko Angela Merkel reče, da nečesa ne bo komentirala, saj za to še ni primeren čas, bi to lahko menda rekel tudi – Matej Tonin.

Rehabilitacija Angele Merkel


Ob sapo pa so bili včeraj tudi politični navijači. Le-ti svet vidijo črno-belo. Eni so svetniki, brez madeža, drugi pa hudiči, čisto zlo. Navijači so, žal, velikokrat, tudi uredniki na nacionalni RTVS.

Navijači zelo težko sprejemajo, da je njihov idol zmotljiv in da njih sovražnik lahko naredi kaj pozitivnega. Zato so novinarji Dela in drugih medijev težko požrli, da so zaradi antijanševskega navijaštva morali zapisati, da je »eden od vodilnih nemških medijev« Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) pismo označil kot napad na nemško predsedovanje. Konservativni FAZ namreč običajno piše kritično o slovenski levici in ga družbeno-politični »delavci« v poročanju bodisi ignorirajo bodisi podcenjujejo.

Podobno so požirali slino nekateri navijači stranke SDS, ki so kanclerko zaradi odprte imigrantske politike razglasili za samega zlodeja (dovolite mi, da ne citiram nekaterih žaljivih in vulgarnih izrazov). Zdaj pa je nenadoma postala nazaj ugledna in dobra. Angela je postala angel

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike