Samo z vetrom in soncem ne bo šlo: Načrtovanje slovenske energetske prihodnosti potrebuje nekaj razuma

Vir foto: https://www.up-rs.si/ (Tamino Petelinšek/STA)

Predsednik republike Borut Pahor je v predsedniški palači gostil posvet o prihodnosti slovenske energetike. Pestra izbira sogovornikov je obetala zanimivo debato, med katero smo lahko slišali, da Slovenijo v času energetskega prehoda čakajo izjemno velike težave. Proces, ki nas čaka v naslednjih dveh oziroma treh desetletjih, bo namreč tako zahteven, da se naša država v tem času ne sme predčasno odpovedati prav nobeni od možnosti, pač pa razvijati vse, ki jih imamo.

Kot je med razpravo poudaril direktor Gen-I Robert Golob, smo namreč že v situaciji, ko nimamo več luksuza, da lahko čakamo s katerokoli tehnologijo, temveč moramo razvijati vse, ki so brezogljične.

Sloveniji se pri tem prehodu še posebej mudi. Pa ne zato, ker bi bil slovenski elektroenergetski sistem v tem trenutku slab. Prav nasprotno. Po besedah sogovornikov je slovenski energetski sistem v tem trenutku izjemno stabilen in glede tega celo eden najboljših na svetu; po ugotovitvi Martina Novšaka, direktorja družbe Gen energija,  zadnjih štirideset let nismo imeli nobenega primera razpada sistema.

Toda takšna delitev proizvodnje električne energije, kot jo trenutno poznamo v Sloveniji, se vztrajno bliža svojemu koncu.

Tako bomo morali v sredini naslednjega desetletja zapreti TEŠ 6, življenjska doba pa se izteka tudi Jedrski elektrarni v Krškem (NEK). Slovenija tako prihaja pred dilemo, na kakšen način v prihodnje nadomestiti ti dve elektrarni.

Pri tem se za Slovenijo ponujata dve možnosti. Ali z jedrsko opcijo nadaljevati, ali pa termoelektrarno in jedrsko elektrarno nadomestiti z obnovljivimi viri energije.

Še dodatno pa celotno situacijo zaplete dejstvo, da bosta tako elektrifikacija prometa kot nadaljnja digitalizacija gospodarstva potrebe po električni energiji le še povečevali. Digitalno gospodarstvo naj bi bilo po nekaterih ocenah že sedaj zaslužno za porabo kar 15 % električne energije. Koliko energije bomo v prihodnje potrebovali za elektrifikacijo prometa, pa v tem trenutku ne zna povedati še nihče.

Posvet ne le o jedrski opciji

Iztočnica predsednika republike Boruta Pahorja se je sicer dotikala predvsem jedrske opcije in vprašanj, ali je jedrska energija obnovljiv, varen in za Slovenijo nenadomestljiv vir jedrske energije.

Toda pri takšnem vprašanju se seveda ni mogoče izogniti vsem ostalim dilemam, ki nastajajo v okviru te vnaprej zastavljene.

Praktično edini, ki zagotavlja, da je tudi jedrsko energijo mogoče nadomestiti z obnovljivimi viri, je predsednik evropske tehnološke platforme za fotovoltaiko Marko Topič. Po njegovem mnenju bi z 10 milijardami evrov (kolikor naj bi stala NEK 2) lahko zgradili kar za 20 GW sončnih elektrarn, kar bi zasedlo zgolj polovico že degradiranih območij v Sloveniji.

Toda pri tem bi po mnenju sogovornikov naleteli na več težav. Najprej so to izredno dolgi birokratski postopki, saj postavljanje sončne elektrarne na degradirano območje že sedaj traja več let. Pri tem bi bilo nujno poenotiti tudi postopke, po katerih se sedaj ravnajo državni organi, saj se pogosto dogaja, da ti postopek izvedejo po svoje, nato pa ta isto izvedeni postopek na sodišču pade. Težava je tudi v tem, da trenutno nimamo dovolj velikih hranilnikov električne energije. Tehnologije za shranjevanje teh viškov so namreč še v povojih. S pretežno obnovljivimi viri energije je tudi izredno težko ohranjati stabilnost omrežja.

Jedrska opcija realna možnost, a tudi tu ne bo šlo brez težav

Druga opcija za Slovenijo je postavitev nove jedrske elektrarne, ki bi nadomestila tako NEK kot TEŠ 6. Toda tudi tu se po mnenju strokovnjakov pojavlja več težav. Ena od njih je varnostna nesprejetost, ki jo sicer demantira že sam NEK, saj se je naša jedrska elektrarna izkazala za zelo varno. Po besedah dr. Iztoka Tislja s Katedre za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani gre celo za enega najbolj varnih virov, kar jih pozna naša civilizacija. Ta vir sicer ni obnovljiv, je pa brezogljičen.

Toda obstaja težava, ali ne bi bila odvisnost zgolj od enega takšnega vira preveliko breme za naše gospodarstvo. Slednje bi se tako v primeru hujših okvar sprevrglo celo v katastrofo.

Z daljšim delovanjem TEŠ 6 bi pridobili dodaten čas

Zato  strokovnjak za energetske vire Peter Novak predlaga, da smo pri razreševanju energetske krize nekoliko konservativni ter v vmesnem času izkoriščamo to, kar že imamo. Tako med drugim predlaga, naj TEŠ 6, ki bi lahko glede na svojo starost in sodobnost tehnologij deloval še nekaj desetletij, izkoriščamo tudi po letu 2034, vendar pa vanj vgradimo tehnologijo za zajem ogljikovega dioksida. Temu so z besedami, da je tehnologija draga in nepreizkušena, nasprotovali nekateri drugi strokovnjaki.

Ti se tako povečini strinjajo zgolj v tem, da je potrebno nadaljevati z investicijami v obnovljive vire. Medtem pa so mnenja pri jedrski energiji bistveno bolj deljena. Sogovorniki na posvetu je tako večinoma ne zavračajo, vendar se zavedajo, da bo to pri zdajšnjih tehnologijah izjemno drag projekt ter da bi bilo morda dobro z gradnjo nekaj časa počakati.

Če bi namreč jedrske elektrarne v Evropi začeli graditi pogosteje in bolj standardizirano, bi to močno pocenilo in poenostavilo njihovo gradnjo.

Sogovorniki so mnenju o referendumu o nadaljnji rabi jedrske energije večinsko naklonjeni, poudarjajo pa na nujnost kvalitetne razprave, ki bo ljudi naposled pripeljala do ustreznih odločitev.

Posvet pri predsedniku republike si lahko ogledate na tej povezavi.

12 komentarjev

  1. Golob bi jedrsko nadomestil kar z brez ogličnimi viri, a se hecate? Poglejte malo v Nemčijo, kjer jih ta prehod z zapiranjem jedrskih že močno boli.

    Poleg tega je nekaj časa nazaj priznan profesor na elektro fakulteti lepo povedal, da če bi porabili vso človeku dosegljivo rudo plemenitih kovin na svetu, bi zadostili komaj 7% vsem potrebam z obstoječo tehnologijo “zelen energije”.

    • Neumnosti. Kjer so priceli s tovrstnimi reformami dovolj zgodaj, zvecine teh tezav nimajo. Svet sem prepotoval po dolgem in pocez, vetrne in solarne elektrarne postajajo marsikje stalnica, ljudje pa cenijo vsak % potreb po el.energiji, ki prispevajo in na ta nacin zmanjsajo potrebo po kamenodobnih energentih. Razumljivo pa je, da tezave nastopijo, ko taksne reci pri nas vedno cakajo na zadnji mozni cas, smola v obliki covida pa tudi ne pomaga ravno. Postaviti nekaj vetrnic in jokati kako da to “ne deluje” je bedarija dostojna Trumpa, nerazgledanega dinozavra, ki bi za pest dolarjev s
      premogom pozgal planet. V Sloveniji se tako radi hvalimo s svojo inovativnostjo, ko pa je treba dejansko kaj konkretnega narediti pa se kekci zgovarjajo na tveganje za ptice. Res ne vem zakaj ni okrog avtocest po tleh vse rdece.. Blamaza 👎

      • Pojma nimate, v Nemčiji se sesuva omrežje zaradi sunkov zelene energije v špicah. Slabo potujete in ste zaverovani v svoj prav.

      • Za veterne ne vem, vem pa da je reciklaža sončnih celic bizarno draga in okolju neprijazna. Da ne omenjamo, da se za proizvodnjo ene celice porabi praktično več energije, kot jo celica potem pridobi nazaj od sonca. Edina opcija, ki jo trenutno imamo, je jedrska, ki sicer pride z nekaterimi tveganji, ampak tem se v nobenem primeru ne da izogniti.

  2. Potreba po energiji raste in bo naraščala še kar nekaj časa.
    Trenutno so na razpolago znani viri.
    V Sloveniji imamo na razpolago samo sončne energije v izobiju. Hidroenergetski potencial je v glavnem izčrpan, rezerve so še na Savi in Muri, kar predstavlja le nekaj procentov porabe in bilance ne more bistveno popraviti.
    Veterne energije ni dovolj, oziroma ni dovolj uporabna, saj so vetrovi v Sloveniji zelo muhasti in ne nudijo dovolj konstantnega energetskega toka, ki bi bil sprejemljiv za izkoriščanje.
    Premog je v glavnem izčrpan, le v Velenju ga je še za kakšno desetletje. Ostajajo uvozni energenti: nafta, plin in jedersko gorivo.
    Med uvoznimi energenti je najzanimivejše jedersko gorivo, saj to ne povzroča polucije toplogrednih plinov in tudi ne mikrodelcev v ozračju.
    Po izkušnjah z NEK je tudi proizvodnja cenovno sprejemljiva, zato ima v danem trenutku jederska energija prednost pred ostalimi energenti, tudi pred sončnimi paneli.
    Sončni paneli nudijo energijo samo takrat, ko sije sonce. Vedeti je potrebno, da polovico dneva sončne energije ni. Hramba energije je problemetična, praktično neizvedljiva, zato lahko sončna energija služi le kot dopolnilo.
    Edina smiselna poraba te energije je pri hlajenju prostorov v poletni vročini, ko deluje vse več klimatskih naprav.
    Energetsko bodočnost je potrebno graditi na jederski energiji, zato je NEK2 nuja.
    Ob tem pa je potrebno razmisliti, kaj narediti s TEŠ6, ki še ni amortiziran in je pri delovanju vprašliv le premogovnik in kurišče.
    Vprašanje je, ali je možno ogrevati vodo z drugim energentom, z jederskim gorivom? Če obstoji ta možnost bi lahko TEŠ6 deloval še naprej. Ob takšni predelavi bi namreč ohranii lokacijo, turbino s hladilnim sistemom in vso krmiljenje in daljovodni distribucijski sistem.
    Je pa energetska problematika pred vsem strokovno vprašanje, ki ga lahko reši samo stroka. Referendumi pri tem niso smiselni, saj nam pred vsem energetske razmere v Nemčiji kažejo, kam pridemo, če odloča ljdstvo. Nemčija doživlja energetsko krizo zato, ker se je odpovedala jederski energiji. Tudi v Sloveniji je dovolj pregretih glav, ki bi ukinile jedersko energijo in v temi uživalo svoij mir.

  3. V družbi, kjer je v vsakem trenutku mogoče zlahka spodbuditi, organizirati ter usmeriti skupino državljanov, ki bo v imenu “civilne družbe” glasovala in rovarila “proti”, ne bomo najbrž nikoli dosegli prepričljivega soglasja o temeljnih strateških usmeritvah energetske politike za naslednjih nekaj desetletij.
    Seveda so v ozadju večine samooklicanih naravovarstvenih in trajnostno-razvojnih gibanj ter najbolj glasnih aktivistov (vključno s “sveto” Greto) prav tako skriti parcialni interesi najrazličnejših industrijskih, energetskih, finančnih in političnih lobijev, zato lahko le ponovimo za ministrom: “Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen!”
    Zdrava pamet, ki je prevladala tudi na najnovejšem posvetu pristojnih pri predsedniku Pahorju, nam govori, da moramo graditi našo energetsko prihodnost na vseh razpoložljivih naravnih in tehničnih danostih ter da se vnaprej in naenkrat ne moremo in ne smemo odreči nobenemu energetskemu viru in nobeni naravovarstveno vzdržni tehnologiji pridobivanja energije.
    Jedrska energija se zdi za Slovenijo nenadomestljivi, varni in najbolj stabilni del oskrbe z energijo pod pogojem, da je in da bo poskrbljeno za najvišjo stopnjo varnosti in zaščite delovanja JEK ter da bo še pred izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne zakonsko in dejansko poskrbljeno za ustrezno varno hranjenje ter morebitno nadaljnjo predelavo vseh vrst jedrskih odpadkov (do sedaj začasno shranjenih in vseh prihodnjih).
    Brez dejanske in trajne zakonske in tehnične razrešitve shranjevanja vseh vrst jedrskih odpadkov iz JE Krško bo seveda vsako razpravljanje o drugem bloku neproduktivno ter vnaprej obsojeno na referendumsko zavrnitev.
    A brez drugega bloka jedrske elektrarne ni videti junaka, ki bi znal in zmogel zagotoviti energetsko požrešni Sloveniji in državljanom RS dovolj vsestransko sprejemljivih, uresničljivih in zanesljivih virov energije v vseh letnih časih, v vseh okoliščinah in pogojih ter ob vseh novih potrebah, ki jih obetajo zapovedana digitalizacija, robotizacija in elektrifikacija industrijske proizvodnje ter tako rekoč celotnega prometa.

  4. Dunaj in Gradec se že vsaj 30 let grejeta z odpadnimi – seveda sortiranimi – smetmi. Da bi pri nas potegnili dobre prakse iz tujine, seveda ni za misliti. Ne rabimo izumljati tople vode, samo prevzeti te prakse, ki so se v tujini dobro obnesle in delujejo. Smeti je manj in še ogrevanje je cenejše.

    Tudi naše smeti smo izvažali v tujino kot osnovo za ogrevanje, vendar, ker so bile tako slabo sortirane, jih v tujini več niso hoteli prevzemati. Sedaj izvažajo Madžari. Zato se nam smeti kopičijo. Res pa je, da je tudi na nas ljudeh krivda, ker ne počnemo tega, kar bi morali v zvezi s sortiranjem. Ljudje mečejo vse povprek in odlagajo smeti tudi v naravi. Balkanske navade.

    Res pa je pri nas očitno problem “smetarska mafija”. Lažje je, ko se jim smeti naberejo, za katere so dobili s strani države mastna plačila – zagorijo. Smeti več ni, denar pa ostane. Zakaj bi se mučili z novimi investicijami, ki pa niso zastojn? Naše smeti lepo gorijo, mar ne?

Komentiraj