Samo z vetrom in soncem ne bo šlo: Načrtovanje slovenske energetske prihodnosti potrebuje nekaj razuma

Dunaj in Gradec se že vsaj 30 let grejeta z odpadnimi - seveda sortiranimi - smetmi. Da bi pri nas potegnili dobre prakse iz tujine, seveda ni za misliti. Ne rabimo izumljati tople vode, samo prevzeti te prakse, ki so se v tujini dobro obnesle in delujejo. Smeti je manj in še ogrevanje je cenejše.

Tudi naše smeti smo izvažali v tujino kot osnovo za ogrevanje, vendar, ker so bile tako slabo sortirane, jih v tujini več niso hoteli prevzemati. Sedaj izvažajo Madžari. Zato se nam smeti kopičijo. Res pa je, da je tudi na nas ljudeh krivda, ker ne počnemo tega, kar bi morali v zvezi s sortiranjem. Ljudje mečejo vse povprek in odlagajo smeti tudi v naravi. Balkanske navade.

Res pa je pri nas očitno problem "smetarska mafija". Lažje je, ko se jim smeti naberejo, za katere so dobili s strani države mastna plačila - zagorijo. Smeti več ni, denar pa ostane. Zakaj bi se mučili z novimi investicijami, ki pa niso zastojn? Naše smeti lepo gorijo, mar ne?

V družbi, kjer je v vsakem trenutku mogoče zlahka spodbuditi, organizirati ter usmeriti skupino državljanov, ki bo v imenu "civilne družbe" glasovala in rovarila "proti", ne bomo najbrž nikoli dosegli prepričljivega soglasja o temeljnih strateških usmeritvah energetske politike za naslednjih nekaj desetletij.
Seveda so v ozadju večine samooklicanih naravovarstvenih in trajnostno-razvojnih gibanj ter najbolj glasnih aktivistov (vključno s "sveto" Greto) prav tako skriti parcialni interesi najrazličnejših industrijskih, energetskih, finančnih in političnih lobijev, zato lahko le ponovimo za ministrom: "Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen!"
Zdrava pamet, ki je prevladala tudi na najnovejšem posvetu pristojnih pri predsedniku Pahorju, nam govori, da moramo graditi našo energetsko prihodnost na vseh razpoložljivih naravnih in tehničnih danostih ter da se vnaprej in naenkrat ne moremo in ne smemo odreči nobenemu energetskemu viru in nobeni naravovarstveno vzdržni tehnologiji pridobivanja energije.
Jedrska energija se zdi za Slovenijo nenadomestljivi, varni in najbolj stabilni del oskrbe z energijo pod pogojem, da je in da bo poskrbljeno za najvišjo stopnjo varnosti in zaščite delovanja JEK ter da bo še pred izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne zakonsko in dejansko poskrbljeno za ustrezno varno hranjenje ter morebitno nadaljnjo predelavo vseh vrst jedrskih odpadkov (do sedaj začasno shranjenih in vseh prihodnjih).
Brez dejanske in trajne zakonske in tehnične razrešitve shranjevanja vseh vrst jedrskih odpadkov iz JE Krško bo seveda vsako razpravljanje o drugem bloku neproduktivno ter vnaprej obsojeno na referendumsko zavrnitev.
A brez drugega bloka jedrske elektrarne ni videti junaka, ki bi znal in zmogel zagotoviti energetsko požrešni Sloveniji in državljanom RS dovolj vsestransko sprejemljivih, uresničljivih in zanesljivih virov energije v vseh letnih časih, v vseh okoliščinah in pogojih ter ob vseh novih potrebah, ki jih obetajo zapovedana digitalizacija, robotizacija in elektrifikacija industrijske proizvodnje ter tako rekoč celotnega prometa.

Potreba po energiji raste in bo naraščala še kar nekaj časa.
Trenutno so na razpolago znani viri.
V Sloveniji imamo na razpolago samo sončne energije v izobiju. Hidroenergetski potencial je v glavnem izčrpan, rezerve so še na Savi in Muri, kar predstavlja le nekaj procentov porabe in bilance ne more bistveno popraviti.
Veterne energije ni dovolj, oziroma ni dovolj uporabna, saj so vetrovi v Sloveniji zelo muhasti in ne nudijo dovolj konstantnega energetskega toka, ki bi bil sprejemljiv za izkoriščanje.
Premog je v glavnem izčrpan, le v Velenju ga je še za kakšno desetletje. Ostajajo uvozni energenti: nafta, plin in jedersko gorivo.
Med uvoznimi energenti je najzanimivejše jedersko gorivo, saj to ne povzroča polucije toplogrednih plinov in tudi ne mikrodelcev v ozračju.
Po izkušnjah z NEK je tudi proizvodnja cenovno sprejemljiva, zato ima v danem trenutku jederska energija prednost pred ostalimi energenti, tudi pred sončnimi paneli.
Sončni paneli nudijo energijo samo takrat, ko sije sonce. Vedeti je potrebno, da polovico dneva sončne energije ni. Hramba energije je problemetična, praktično neizvedljiva, zato lahko sončna energija služi le kot dopolnilo.
Edina smiselna poraba te energije je pri hlajenju prostorov v poletni vročini, ko deluje vse več klimatskih naprav.
Energetsko bodočnost je potrebno graditi na jederski energiji, zato je NEK2 nuja.
Ob tem pa je potrebno razmisliti, kaj narediti s TEŠ6, ki še ni amortiziran in je pri delovanju vprašliv le premogovnik in kurišče.
Vprašanje je, ali je možno ogrevati vodo z drugim energentom, z jederskim gorivom? Če obstoji ta možnost bi lahko TEŠ6 deloval še naprej. Ob takšni predelavi bi namreč ohranii lokacijo, turbino s hladilnim sistemom in vso krmiljenje in daljovodni distribucijski sistem.
Je pa energetska problematika pred vsem strokovno vprašanje, ki ga lahko reši samo stroka. Referendumi pri tem niso smiselni, saj nam pred vsem energetske razmere v Nemčiji kažejo, kam pridemo, če odloča ljdstvo. Nemčija doživlja energetsko krizo zato, ker se je odpovedala jederski energiji. Tudi v Sloveniji je dovolj pregretih glav, ki bi ukinile jedersko energijo in v temi uživalo svoij mir.

Brez manjše porabe ne bo šlo, lahko nas je sram, kak planet bomo pustili potomcem.

Zlakaj zaboga zapirati TEŠ6 potem ko smo ga tako drago plačali? Naj obratuje do konca življenske dobe, medtem pa zgradimo JEK2. Mislim sveta gretenska preproščina.