Foto: pixabay

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena.

Zvočni posnetek komentarja najdete na dnu prispevka.

Kako dokazati privolitev, če nisi poročen?

Čeprav ima v danih razmerah omenjeni princip tudi svoje pasti, nikakor ne želim dvomiti v dobronamernost predlagateljev in poslancev. Tukaj bi lahko opozoril na problematiko dokazovanja, da je bila privolitev v resnici izražena, saj v intimnosti spalnice običajno ni prič, ki bi to lahko potrdile. Je torej dovolj, če partnerja privolitev izrečeta na glas? Se morata posneti? Bi morala prej podpisati izjavo, jo morda celo overiti pri notarju?

Tukaj se odpira široko polje za zlorabe na drugi strani – da denimo ženska v duhu #metoo (oz. #jaztudi) gibanja moškega tudi po krivem obtoži, denimo iz maščevanja, koristoljubja, izsiljevanja ali pa za potrebe javne diskreditacije politično nasprotnega kandidata. Opaznejši primer takšnega pogroma je denimo doživel ameriški vrhovni sodnik Brett Kavanaugh, ki so mu na tak način skušali preprečiti nastop funkcije.

Iz dejanja največje intime in popolne podaritve drugi, edinstveni osebi, smo naredili malodane rekreacijo in porno-biznis.

Sprejem zakona je poslanec SDS Dejan Kaloh pospremil z besedami, da gre za civilizacijsko normo, ki bi morala biti že zdavnaj sprejeta. A naša civilizacija je to normo v preteklosti že poznala, prav na področju spolnosti pa je v zadnjih desetletjih drastično nazadovala. Iz dejanja največje intime in popolne podaritve drugi, edinstveni osebi, smo naredili malodane rekreacijo in porno-biznis. Pop kultura nas že desetletja prepričuje v »priložnostni seks« – ženskam razlaga, da je to del »osvobojenosti« in emancipiranosti, fantom pa da je to del samozavesti, uspešnosti, strastnosti in poguma.

Čeprav feministični predlagatelji spremembe zakonodaje verjetno tega ne bodo nikoli priznali, je uzakonitev principa samo ja pomeni ja pravzaprav korak v smeri promocije in vzpodbujanja mladih k spolni vzdržnosti pred poroko.

Obstajajo tudi alternative. Tako denimo sicer obstajajo aplikacije, kjer oba partnerja pred skokom med rjuhe posnameta svojo privolitev. A ko je avstralski policijski inšpektor predlagal uporabo aplikacije za beleženje privolitev, se je soočil s precejšnjim odporom. Po svoje seveda upravičenim, saj bi na ta način tehnološki velikani posegli še v ta najintimnejši del našega življenja. Vse druge oblike dokazovanja privolitve (npr. podpisovanje izjave pri notarju ali vključevanje zunanjih prič, ki bodo slišale privolitev) so še bistveno manj praktične, predvsem pa še bistveno manj »romantične«. Že misel na snemanje izjave s privolitvijo na pametni telefon ubije vso romantiko.

Težko si je zamisliti boljši dokaz privolitve v spolni odnos kot je poroka. Mož in žena privolitev opravita pred matičarjem, župnikom, starši, prijatelji in vsemi, ki jima v življenju največ pomenijo. V resnici je že tisočletja prav poroka tisti institut, ki zagotavlja, da res samo ja pomeni ja. In ta ja je tako resen, da sta ga ženin in nevesta pripravljena izreči pred vsemi svati, z njim pa se obvežeta tudi, da bosta skrbela drug za drugega in se v polnosti drug drugemu podarila. Ker, bodimo iskreni, poleg osnovanja družine in vzpostavitve doživljenjskega odnosa je poroka po svoje javna oblika privoljenja za seks. Priložnostni seks tako sicer odpade. Naj tudi poudarim, da to seveda ni opravičilo za morebitno nasilje v družini.

V resnici je že tisočletja prav poroka tisti institut, ki zagotavlja, da res samo ja pomeni ja.

Krščanski nauk je pravzaprav najnaprednejši nauk

Civilizacije, še posebej tiste, ki so utemeljene na krščanski morali, institut samo ja pomeni ja dejansko poznajo že dva tisoč let in več. Le da se je temu do zdaj pač reklo vzdržnost do poroke. Prav zanimivo je videti, kako se feministične skupine po ovinkih in na nekoliko neroden način vračajo k tej napredni ideji, ki jo že od nekdaj propagira Katoliška cerkev. Pravzaprav je morda inštitut 8. marec s tem zakonom za promocijo vzdržnosti pred poroko nevede naredil več kot Katoliška cerkev v zadnjih desetletjih (ta v resnici na tem področju v praksi niti ni posebej aktivna).

Če pogledamo s pravega zornega kota, lahko kaj hitro ugotovimo, da je najnaprednejša družbena ideologija v resnici Katoliški nauk, le da ga Cerkev ne zna ustrezno promovirati kot takega. Nekateri ga narobe razumejo, drugi pa mu nasprotujejo iz drugih, načeloma povsem političnih razlogov, običajno povezanih z oblastjo. Kar ironično je, da je sekularizirana družba potrebovala desetletja, da se je krščanskim civilizacijskim normam sploh začela približevati. Nekatere »napredne« države danes že obravnavajo tudi predloge prepovedi selektivnih splavov deklic in podobno.

In vendarle so v resnici še daleč od nauka, ki sta ga Jezus in Katoliška cerkev vzpostavila že pred stoletji. Ta napredni nauk namreč predvideva najvišje standarde spoštovanja nedotakljivosti telesa, človekovo življenje pa varuje od spočetja do naravne smrti, ne glede na osebne okoliščine, saj smo vsi drug drugemu bratje. Feministke in ostali progresivci, si boste kdaj upali biti tako napredni? In kristjani, se sploh zavedamo, da imamo najnaprednejši nauk na svetu? Si ga upamo promovirati?

Zvočni posnetek komentarja Petra Meršeta

22 KOMENTARJI

  1. Pred kratkim smo govorili o ženki pravici do splava. Gre pred vsem za propagandni trik levičarskih aktivistov.
    Seveda je potrebna šiba tudi za zagovornike prepovedi splava. Človeštvo ima razum in potrebno je, da ga uporabi.
    Sedaj smo sprejeli še en podoben zakon, ko samo Ja, pomeni ja!
    Spolni odnosi so intimno razmerje med dvema osebama. ( Upam, da samo Ja, poemni ja velja za par in ne za skupine?). Praviloma pride do takšne situacije nekje na skrivnem mestu, v zaklnejenem prostoru, ali pa v naravi, daleč od množic in nepovabljenih prič.
    Torej gre za izključno odnos dveh oseb, upam da med žensko in moškim.
    To pa postavlja dogodek v dvom.
    Kdo je priča, ki mora potrditi, kaj se je resnično dogodilo?
    Priče ni! Žrtev prijavi dogodek in preiskava steče, stečejo postopki, ki se končajo na sodišču.Kako ugotoviti in pravično razsoditi, da Ja ni bil ja, ampak ne?
    Iz spolnega odnosa se lahko razvije marsikaj. Tudi huda krivica tistemu, ki postane žrtev lažne obtožbe.
    Ravno v Sloveniji živimo v družbi, kjer je Ja mnogokrat predmed hudih prevar in lumparije. Sicer ne pri spolnih odnosih, ampak pri drugih kaznivih dejanjih, ko so lopovi oproščeni, nedolžni ljudje pa trpijo škodo in ponižanje. Pa gre za dejanja, ki so storjena v javnosti, dejanja, ki jih dokazujejo s pričami.
    Le ja, pomeni ja, zaupamo v glavnem sodnicam, saj je slovensko sodstvo skorj popolnoma feminizirano. Razen tega je pretežno levo usmerjeno. Zahtevek kriminaliziranja tega naslija je podal zavod z izrazito ideološko agendo. Težko je pričakovati, da bo zakon namenjen le zaščiti žrtev. Obsodilne sodbe bodo namreč poleg zapornih kazni določale odškodnine žrtvam. Tukaj pa se odpira poponoma nova problematika.
    Na stežaj so odprta vrata popolnoma drugemu in drugačnemu kriminalu in sicer izsiljevanju.
    Praktično bodo ženske imele priložnost ovajati moške in jih izsiljevati, jih po krivem obtoževati ter od njih iztožiti odškodnino. Ob tem, da mu bodo zagrenile življenje.
    Zakon preveč na široko odpira vrata pohlepu.
    Prijava bo zanesljivo sporžila vrsto postopkov, ki bodo plačljivi. Roke si že manejo advokati, potem zdravniki, psihiatri, ki bodo služili. Mnoge ženske vedo, kako bodo prišče do odškodnine.
    Kdo pa se bo zavzel za žrtve teh procesov, laži in izsiljevanja?

  2. Včasih so župniki lepo razlagali o treh oltarjih: oltar v cerkvi, družinska miza in zakonska postelja.
    Ne vem, kaj jih je pičilo, da so opustili, recimo temu *teologijo seksa*.
    Kajti to ima slabe posledice.
    Naše moderne emancipirane ženkice so nam sicer hvaležne za *tisto takrat* , da so lahko postale mamice.
    Kasneje pa postanemo nebodigatreba.
    Zraven pa še začudenje: dragec, zakaj ne cvetiš od sreče, saj ti že tri ure razlagam o mojih občutkih?

    Če ni vseh treh oltarjev, sta ostala dva dokaj brez smisla.
    Žal

  3. Spolno nasilje, spolno izsiljevanje in posilstvo so seveda možni tudi pri poročenih parih, enako tudi potencialno izsiljevanje in krive obtožbe na tej isti podlagi, kot jih izpostavlja avtor na začetku.

    S tem preprostim, a nujnim spoznanjem pade v vodo cela avtorjeva teza in esej.

    • Se strinjam. Tega je bilo v preteklosti veliko. Ženske so morale vse potrpeti, saj ločitve ni bilo. Povrh vsega so bile od svojih mož tudi ekonomsko odvisne.

    • Seveda. Takih norcev je kar veliko ampak se o tem ne piše, ker ni moderno. Zdaj bo očitno spet moderno. In največja ironija je, da bodo to uvedli ravno tisti, ki se najbolj borijo proti temu.
      Drugače pa vzdržnost do poroke ne pomeni, da si nazadnjak ampak sporočaš dvoje. Kot prvo da se podariš tistemu, komur s poroko zaupaš svojo življensko pot in kot drugo s tem dejanjem pokažeš, da si se sposoben odpovedati svojim užitkom in torej svojemu egu. In to je zame nekaj, kar pri človeku največ šteje.

      • ‘Sposobnost’ odpovedati se največjemu in najbolj zakon užitku, ki ga človk lahko sploh doživi v življenju, je takšna adijopamet, da res ne bom nikoli štekal teh, ki to delajo. In tudi ne, zakaj bi trpel ego pri tem. Malo morgen…

      • Saj se ga ne odpoveš za vedno. Je pa vaš komentar, da je to največji užitek v življenju, malo čuden. Mogoče kratkotrajen užitek. Ampak za nekatere je to tudi neko kratkotrajno adrenalinsko doživetje.
        Zame je pa do zdaj največji užitek, ko z ženo praznujeva 25 letnico poroke in pogledava nazaj, kaj vse sva šla skozi in ko pogledava najino družino. In ko spoznava, da sva se marsikateremu lastnemu užitku odpovedala, da sva danes tukaj. In še vedno skupaj. In se imava rada.

  4. Po napisanem sledi, da poroka pomeni permanentno żensko privolitev v spolne odnose. Njen večni da. Moż pride in vzame, kadar hoče? Ker edino poroka pomeni pravi da. Vse ostalo je razvrat in pornografija.
    Mislim, da se normalni ljudje znajo in zmorejo sporazumeti glede spolnosti, biti v njej spoštljivi do partnerjevega dostojanstva ter v njej celo użivati tudi brez poroke.

    • Poroka vsekakor pomeni tudi podaritev drug drugega v spolnosti. cerkvena poroka vsekakor pomeni večni da – pa ne samo v spolnosti. Pomeni da tako v dobrem kot slabem. Pomeni tudi, da se nekdo odpove spolnosti, če je drugi bolan ali postane invalid ipd. Seveda avtor tudi dopiše, razen nasilja v družini. Medtem ko v primeru neporočenih sedaj ta zadeva postane bolj komplicirana.

  5. Res ne razumem kaj ima poroka s tem ‘ja pomeni ja’, razen če privzamem tisto, da ‘zakon legalizira posilstvo’, kar seveda vsaj pravno v večini držav sveta ni res. Morda v kaki Saudovi Arabiji, Iranu in kaki afriški državi.

    Kolikor vem, nikjer v zakonski obljubi ni tega, da si zakonca obljubita, da bosta šla v posteljo z drugim partnerjem kadarkoli bo to hotel. To bi potem pomenilo ‘ja’ do konca življenja.

    Tako pred, kot po poroki je po tem (zame sicer neumnem zakonu) potrebna privolitev: eksplicitna ali implicitna (dejanja, ki kažejo na privolitev). Zakon ne razlikuje med poročenim in neporočenim. Kaj šele cerkveno poročenim. Tako pač je. Ni važno, kaj kristjani mislimo o zakramentu poroke, to pred sodiščem ne igra vloge. Morda bi pred cerkvenim, pred civilnim ne! Še posebej v tako posvetni državi kot je Slovenija.

    Zakaj neumnem zakonu? Skoraj me ima, da bi na naslednjih volitvah volil Jelinčiča (pa čeprav ga v najbolj morastih sanjah ne bi), ki se je edini postavil po robu tej neumnosti lezbično-feminističnega lobija. Žal je desnica pokleknila.

    Za kaj gre?

    Kazenski zakonik je do sedaj temeljil na principu prisile. To se vsi strinjamo, da je zastarelo in je sicer zadosten, ne pa tudi potreben pogoj za posilstvo.

    Rešitev ‘ne pomeni ne’ bi bila boljša. Tudi ta seveda ne bi bila idealna, a tistih robnih primerov, ko ženska ne more reči ne (ima zavezana usta npr.) bi bilo malo.

    Kaj se bo sedaj dogajalo? Dikcija pravi, da je posilstvo če žrtev v to ne privoli ali tega ne izrazi s svojimi dejanji.

    Ker sem malo spremljal zadevo, vem, da je lezbično-feministični lobi na začetku zahteval celo, da bi samo privolitev bila merodajna, ne glede na dejanja, celo da bi za vsako stvar moral partner spraševati ali lahko to ali lahko ono. Torej bi s tem absolutno ubili čar spontanega spolnega odnosa, oz. moške psihološko kastrirali, kar je bil tudi namen.

    Ko so videle, da to ne bo šlo skozi, so privolile v kompromis, da lahko potencialna žrtev tudi z dejanji izrazi privolitev. E pa smo v sivem polju in na spolskem terenu. Ali je domnevna žrtev z dejanji izražala privolitev ali ne? Zelo raztegljivo.

    Padale bodo krivične sodbe tako na eno kot na drugo stran. Zmagal ne bo tisti, ki ima prav, temveč tisti, ki bo znal prikazati situacijo v svojo korist, oz. tisti, ki bo imel boljšega odvetnika, ki bodo na takih primerih služili.

    Pa še nekaj avtorju: krščanstvo v svoji osnovi je že lepa in ja, če hočete, tudi napredna religija (čeprav so njeni nauki brezčasni in so veljali tako v starih nazadnjaških časih in bodo veljali še v vseh modernejših naprej), ampak razglašati jo pa za naj(…karkoli že…) religijo oz. nauk je pa malo samovšečno in zaplankano.

    • g. Simon, krščansa vera je vsekakor najboljša vseh časov. Zakaj? Ker temelji na Bogu, ki je Ljubezen. In ker nas uči ljubezni. In če živimo skozi ljubezen, ne bomo nikdar imeli takšnih problemov, kot je opisan v tem članku. In simbolično to zakonca izpovesta tudi pri cerkveni poroki. Ko si podarita zakrament svetega zakona. V dobrem in slabem, v zdravju in bolezni, v bogastvu in revščini, ….
      Boljše vere ne bo, ker naša vera temelji na Bogu, ki je za nas dal življenje, da bi nas odrešil. In večje Ljubezni ni.

  6. Zaradi te zakonodajne spremembe, tudi po svetu, se na področju sexa ne bo nič spremenilo. Morda bo kaj samo malo bolj skrito. Povsem nepotrebna sprememba. Alojzz zgoraj ima prav. Če kaj spreminja naše odnose , je to vzgoja. Politika prav gotovo ne.

  7. ‘Simon’ je dobro opozoril na pasti dikcije ‘ja pomeni ja’. Ne vem, če je to pravilni pristop do problematike.
    ‘Friderik’ in ‘Alojzz’ pravilno ugotavljata – odnose spreminja vzgoja. Že tista v družinah. Afričani so imeli pregovor: ”Da vzgojiš otroka, potrebuješ celo vas.”
    Samo kaj ko je minister Gaber vzgojo zabrisal iz šol, starši pa so za domačo družinsko vzgojo preobremenjeni in nimajo časa za pogovor. Pa itak naše šolstvo (in posledično celotna družba) čistost, deviškost in vzdržnost ocenjuje za nekaj ”srednjeveškega” in psihično ”zavrtega”. Nič ni čudnega, da spolno odraščanje sega že v otroško starost 10 let in manj, ko otroci niso sposobni niti formirati zrelih medosebnih vezi.
    In v takšni situaciji tudi zakonodajni teksti zadev ne rešujejo. Čeprav so mišljeni dobronamerno (zato tako široka podpora v DZ-ju, ker – kdo pa ne bi bil za).

  8. “Samo ja pomeni ja!”
    Kaj pa neverbalna komunikacija?
    Ali bo potrebno “ja” dokumentirati zvočno in slikovno ter z datumom in uro, ali pa pa bo potrebno podpisano listino z vsemi osebnimi podatki tudi overoviti pri dežurnemu notarju?
    Kaj pa, če eden od partnerjev “post festum” svoj izrečeni “ja” obžaluje in v morebitnem pravnem sporu pod prisego svojo izjavo v najbolj intimni situaciji razglasi za “ne”?
    Kaj mislite, koliko naših mamic je ob našem spočetju jasno in glasno izreklo “ja”?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime