Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena.

Kako dokazati privolitev, če nisi poročen?

Čeprav ima v danih razmerah omenjeni princip tudi svoje pasti, nikakor ne želim dvomiti v dobronamernost predlagateljev in poslancev. Tukaj bi lahko opozoril na problematiko dokazovanja, da je bila privolitev v resnici izražena, saj v intimnosti spalnice običajno ni prič, ki bi to lahko potrdile. Je torej dovolj, če partnerja privolitev izrečeta na glas? Se morata posneti? Bi morala prej podpisati izjavo, jo morda celo overiti pri notarju?

Tukaj se odpira široko polje za zlorabe na drugi strani – da denimo ženska v duhu #metoo (oz. #jaztudi) gibanja moškega tudi po krivem obtoži, denimo iz maščevanja, koristoljubja, izsiljevanja ali pa za potrebe javne diskreditacije politično nasprotnega kandidata. Opaznejši primer takšnega pogroma je denimo doživel ameriški vrhovni sodnik Brett Kavanaugh, ki so mu na tak način skušali preprečiti nastop funkcije.

Iz dejanja največje intime in popolne podaritve drugi, edinstveni osebi, smo naredili malodane rekreacijo in porno-biznis.

Sprejem zakona je poslanec SDS Dejan Kaloh pospremil z besedami, da gre za civilizacijsko normo, ki bi morala biti že zdavnaj sprejeta. A naša civilizacija je to normo v preteklosti že poznala, prav na področju spolnosti pa je v zadnjih desetletjih drastično nazadovala. Iz dejanja največje intime in popolne podaritve drugi, edinstveni osebi, smo naredili malodane rekreacijo in porno-biznis. Pop kultura nas že desetletja prepričuje v »priložnostni seks« - ženskam razlaga, da je to del »osvobojenosti« in emancipiranosti, fantom pa da je to del samozavesti, uspešnosti, strastnosti in poguma.

Čeprav feministični predlagatelji spremembe zakonodaje verjetno tega ne bodo nikoli priznali, je uzakonitev principa samo ja pomeni ja pravzaprav korak v smeri promocije in vzpodbujanja mladih k spolni vzdržnosti pred poroko.

Obstajajo tudi alternative. Tako denimo sicer obstajajo aplikacije, kjer oba partnerja pred skokom med rjuhe posnameta svojo privolitev. A ko je avstralski policijski inšpektor predlagal uporabo aplikacije za beleženje privolitev, se je soočil s precejšnjim odporom. Po svoje seveda upravičenim, saj bi na ta način tehnološki velikani posegli še v ta najintimnejši del našega življenja. Vse druge oblike dokazovanja privolitve (npr. podpisovanje izjave pri notarju ali vključevanje zunanjih prič, ki bodo slišale privolitev) so še bistveno manj praktične, predvsem pa še bistveno manj »romantične«. Že misel na snemanje izjave s privolitvijo na pametni telefon ubije vso romantiko.

Težko si je zamisliti boljši dokaz privolitve v spolni odnos kot je poroka. Mož in žena privolitev opravita pred matičarjem, župnikom, starši, prijatelji in vsemi, ki jima v življenju največ pomenijo. V resnici je že tisočletja prav poroka tisti institut, ki zagotavlja, da res samo ja pomeni ja. In ta ja je tako resen, da sta ga ženin in nevesta pripravljena izreči pred vsemi svati, z njim pa se obvežeta tudi, da bosta skrbela drug za drugega in se v polnosti drug drugemu podarila. Ker, bodimo iskreni, poleg osnovanja družine in vzpostavitve doživljenjskega odnosa je poroka po svoje javna oblika privoljenja za seks. Priložnostni seks tako sicer odpade. Naj tudi poudarim, da to seveda ni opravičilo za morebitno nasilje v družini.

V resnici je že tisočletja prav poroka tisti institut, ki zagotavlja, da res samo ja pomeni ja.

Krščanski nauk je pravzaprav najnaprednejši nauk

Civilizacije, še posebej tiste, ki so utemeljene na krščanski morali, institut samo ja pomeni ja dejansko poznajo že dva tisoč let in več. Le da se je temu do zdaj pač reklo vzdržnost do poroke. Prav zanimivo je videti, kako se feministične skupine po ovinkih in na nekoliko neroden način vračajo k tej napredni ideji, ki jo že od nekdaj propagira Katoliška cerkev. Pravzaprav je morda inštitut 8. marec s tem zakonom za promocijo vzdržnosti pred poroko nevede naredil več kot Katoliška cerkev v zadnjih desetletjih (ta v resnici na tem področju v praksi niti ni posebej aktivna).

Če pogledamo s pravega zornega kota, lahko kaj hitro ugotovimo, da je najnaprednejša družbena ideologija v resnici Katoliški nauk, le da ga Cerkev ne zna ustrezno promovirati kot takega. Nekateri ga narobe razumejo, drugi pa mu nasprotujejo iz drugih, načeloma povsem političnih razlogov, običajno povezanih z oblastjo. Kar ironično je, da je sekularizirana družba potrebovala desetletja, da se je krščanskim civilizacijskim normam sploh začela približevati. Nekatere »napredne« države danes že obravnavajo tudi predloge prepovedi selektivnih splavov deklic in podobno.

In vendarle so v resnici še daleč od nauka, ki sta ga Jezus in Katoliška cerkev vzpostavila že pred stoletji. Ta napredni nauk namreč predvideva najvišje standarde spoštovanja nedotakljivosti telesa, človekovo življenje pa varuje od spočetja do naravne smrti, ne glede na osebne okoliščine, saj smo vsi drug drugemu bratje. Feministke in ostali progresivci, si boste kdaj upali biti tako napredni? In kristjani, se sploh zavedamo, da imamo najnaprednejši nauk na svetu? Si ga upamo promovirati?

Zvočni posnetek komentarja Petra Meršeta