»Sam Bog je priznal Slovenijo!« Slovenski dan v Vatikanu ob 30-letnici diplomatskih vezi s Svetim sedežem

Foto: Vatican media/UPRS
POSLUŠAJ ČLANEK
Dan pred 30. obletnico sklenitve diplomatskih vezi med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem, v ponedeljek, 7. februarja, je v Rimu in Vatikanu velo slovensko vzdušje. Najvišji predstavniki tako Cerkve kot države, nadškof Zore, predsednik Pahor in zunanji minister Logar, so se mudili na več obiskih v Vatikanu, krona vsega pa je bil sprejem pri papežu Frančišku.

Slavnostni dan se je začel s sveto mašo na grobu sv. Janeza Pavla II., ko so močni in ubrani glasovi Slovenskega okteta zadoneli po baziliki sv. Petra, sklenil pa se je s presunljivim večernim koncertom okteta v baziliki Marije Velike.

Osrednje sporočilo dogajanja je bilo: hvaležnost za prehojeno pot dobrih odnosov in jasno izražena volja za nadaljevanje skupnega dela za medsebojno spoštovanje, dialog, slogo in sodelovanje v dobro širše domače in mednarodne skupnosti.

Predsednik SŠK, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore OFM, se je že v nedeljo na zasebnem pogovoru srečal s kardinalom državnim tajnikom nj. em. Pietrom Parolinom, da je z njim spregovoril o aktualnih vprašanjih glede življenja Cerkve v Sloveniji in odnosa s Svetim sedežem. Pri jutranji maši, ki jo je vodil ob prisotnosti nj. em. kardinala dr. Franca Rodeta in somaševanju rektorja papeškega slovenskega zavoda v Rimu, Franca Mihelčiča, dekana Fakultete za krščansko in klasično literaturo na salezijanski univerzi v Rimu, dr. Mirana Sajovica SDB, in škofijskega tajnika, Boštjana Prevca, je nadškof Zore v nagovoru poudaril podporo, ki jo je Sveti sedež pod papežem Janezom Pavlom II. namenil slovenski državi v času osamosvajanja pri njenem trudu za miroljubno in demokratično pot k suverenosti.

Zore je pot slovenskega osamosvajanja primerjal 40-letni poti Izraelcev iz egiptovske sužnosti: »Tudi naš narod je moral prehoditi dolgo pot, preden je prišel v deželo obljube in v deželo izpolnjenega hrepenenja. Živel je med mnogimi narodi, večjimi od sebe in ohranjal svojo istovetnost. Kljub zahtevnim okoliščinam lahko skupaj z Mojzesom rečemo, da oblačila niso razpadla na nas in obuvalo ni razpadlo na nogi. Ohranjali smo svoje dostojanstvo in vztrajno hodili po poti, ki je nazadnje pripeljala do samostojne slovenske države.«

Usoda zgodovine je hotela, da se je priznanje s strani Svetega sedeža dogodilo prav na 8. februar, ko Slovenci obeležujemo praznik kulture. Ljubljanski nadškof je izpostavil pomen jasnega zavedanja svoje samobitnosti, ki daje možnosti za rodoviten dialog z drugim: »Kdor pozna svoje korenine, se ne bo zapiral vase, po drugi strani pa tudi samega sebe ne bo dajal na razprodajo, ampak bo vzpostavljal odnose z drugimi in zajemal iz bogastva, ki ga drugi prinašajo v skupnost – bodisi posameznikov bodisi narodov in držav.«

Slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu, nj. eks. mag. Jakob Štunf, je v pozdravu navedel pomenljive besede tedanjega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, ki je izrazil prepričanje, »da je ob mednarodnem priznanju državo Slovenijo priznal tudi Bog sam«. Štunf je dodal, da lahko na prehojenih 30 let gledamo s ponosom, kar nam lahko pomaga k večjemu zaupanju vase: »Nenazadnje smo tudi v zadnjih dveh, še posebej zahtevnih letih, ponovno dokazali, da zmoremo! Če le stopimo skupaj, če sodelujemo!«

Predsednik Pahor s papežem Frančiškom


Foto: Vatican media/UPRS


Dopoldne je sledil pogovor predsednika Boruta Pahorja s papežem Frančiškom, ki je minil v vidni sproščenosti in prijateljskem vzdušju. Izpostavila sta pomen dialoga, ki naj ljudi povezuje in ne razdvaja. Veliko pozornost sta namenila vprašanju sprave. Pahor je izrazil presenečenje nad papeževo dobro obveščenostjo, s katero spremlja dogajanje v Sloveniji in vsa prizadevanja, kako tudi preko simbolnih gest iščemo mir, strpnost in demokracijo.

Dotaknila sta se tudi perečih vprašanj glede zahodnega Balkana in napetosti na rusko-ukrajinski meji, pri čemer sta poudarila prizadevanja v smeri mirne rešitve za vsako ceno. Oba voditelja sta se zavzela, da bosta vsak na svojem področju iskala tudi ideje za t.i. po-kovidno renesanso, pri čemer bo morala biti velika vloga namenjena mladim. Ob robu pogovora je slovenska delegacija papeža razveselila tudi z že tradicionalnim slovenskim darilom v Vatikanu – z domačo potico.

Kulturno zaokrožen dan s Slovenskim oktetom


Bogat »slovenski« dan v Rimu in Vatikanu se je sklenil z izjemo doživetim koncertom Slovenskega okteta v baziliki Marije Velike, ki je tudi zgodovinsko močno povezana s slovansko zgodovino. Leta 867 je namreč papež Hadrijan tam sprejel sveta brata Cirila in Metoda, potrdil slovanske bogoslužne knjige in posvetil prve slovanske duhovnike.

Foto: Jan Dominik Bogataj


Starodavno baziliko je napolnila okrog dvesto glava množica Slovencev, ki bivajo v Rimu, in tujih uglednih gostov, med katerimi je bilo opaziti tudi pomenljivo prisotnost nadškofa Paula Gallaghera, tajnika za odnose z državami v okviru Svetega sedeža. V pozdravnem nagovoru je gostitelj, slovenski veleposlanik mag. Štunf, poudaril pomen slovenske besede, ki se v glasbi še na poseben način dotika src.

Zvečer je na Kvirinalu sledilo še zasebno srečanje Boruta Pahorja s pred kratkim ponovno izvoljenim italijanskim predsednikom Sergiom Mattarellom. Sogovornika sta potrdila dolgoletno prijateljstvo in okrepila zavezo po sodelovanju med sosedskima državama, tudi v luči prihajajoče skupne evropske prestolnice kulture, za katero sta bili imenovani Gorica in Nova Gorica, in drugih skupnih pobud na ravni Evropske unije.



[gallery_media_slugs=pahor-rode.jpg,masa-vatikan-slovnija-30-let-5.jpg,masa-vatikan-slovnija-30-let-4.jpg,masa-vatikan-slovnija-30-let-3.jpg,masa-vatikan-slovenija-30-let2.jpg,masa-vatikan-slovenija-30-let.jpg]

KOMENTAR: Jan Dominik Bogataj
Spoštovanje, mir, prijateljstvo
Kot so vidni vsaj majhni pozitivni premiki glede sodelovanja med slovensko državo in Katoliško Cerkvijo pri nas v zadnjih letih – seveda, kot je poudaril predsednik Pahor, v luči ustavne ločitve (a ne nujno izključevanja) –, se zdi, da so odnosi med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem celo še na višji ravni. Zavzetost slovenske diplomacije, ki se na tem področju kaže skozi vseh 30 let medsebojnih stikov, odraža obojestranska prizadevanja za kulturo dialoga, spoštovanja, miru. Pobude, kot je bila postavitev slovenske smreke v Vatikanu za Božič leta 2020, lanskoletna obeležitev slovenskega predsedovanju svetu EU in obisk kardinala Parolina na Blejskem strateškem forumu in nenazadnje tudi včerajšnji »slovenski dan« ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih stikov opazno pripomorejo k vidnosti in prepoznavnosti Slovenije v Vatikanu, Rimu in tudi onkraj po svetu. Slovenija priznava nenadomestljivo vlogo, ki jo je imel Sveti sedež pri našem osamosvajanju, obenem pa glas Slovenije dobiva vse večjo težo tudi pri vprašanjih, ki zadevajo širšo regijo. V luči tega pa, onkraj blišča fototerminov in zloščenega diplomatskega parketa, za Cerkev verjetno ostaja ključno vprašanje: kako bo – s papeževim obiskom ali (še bolj verjetno) brez – prispevala svoj nenadomestljivi del k potrebni po-kovidni renesansi?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki